VSL Sklep Cst 245/2024

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor dolžnika z dne 23. 4. 2024 (p. d. 55) proti sklepu o prodaji z dne 4. 4. 2024 (p. d. 53).

2Zoper navedeni sklep se je dolžnik pritožil iz vseh pritožbenih razlogov. Predlagal je spremembo, podrejeno razveljavitev izpodbijanega sklepa.

3Upravitelj na navedbe v pritožbi ni odgovoril.

4Pritožba ni utemeljena.

5Dolžnik sklep sodišča prve stopnje izpodbija z navedbami, da je prodaja nepremičnine preuranjena, predlaga izvzem nepremičnine iz stečajne mase, ocenjuje, da je nepremičnina ocenjena na prenizko vrednost ter meni, da je zahteva za izpraznitev nepremičnine nesorazmeren poseg v njegove pravice.

6Glede pritožbene navedbe, da dolžnik ni imel možnosti seznaniti se z oceno vrednosti solastniškega deleža nepremičnine in se o vrednosti izjasniti, višje sodišče ugotavlja, da je oceno vrednosti izdelal pooblaščeni ocenjevalec vrednosti nepremičnin, kar v pritožbi navaja tudi dolžnik. Ocena vrednosti je bila navedena v otvoritvenem poročilu, dolžniku pa bi lahko upravitelj na njegovo željo cenitveno poročilo tudi posredoval. Dolžnik ne trdi, da bi na upravitelja naslovil takšno zahtevo, kaj takega pa tudi ne izhaja iz podatkov v spisu.

7Pritožbena navedba, da je ocena vrednosti prenizka, je pavšalna in ji višje sodišče ne more slediti, saj dolžnik ni niti zatrjeval, kakšna naj bi bila (pravilna) ocena vrednosti nepremičnine, prav tako pa ni predložil nobenega dokaza, ki bi potrjeval njegovo (pavšalno) oceno o prenizki vrednosti. Predlog prodaje je prodaja nepremičnine na dražbi z zviševanjem izklicne cene, slednja pa je določena na podlagi ocenjene tržne vrednosti. V postopku dražbe z zviševanjem izklicne cene se prodajna cena izoblikuje glede na stanje na trgu – če je dejanska vrednost nepremičnine višja, zainteresirani dražitelji ustrezno zvišajo prodajno ceno. Upravitelja v stečajnih postopkih nad obema dolžnikoma, ki sta solastnika nepremičnine, ki se prodaja, sta organizirala skupno prodajo, tudi to pa običajno omogoči pridobitev višje kupnine.

8Sodišče prve stopnje je dolžnikov ugovor glede preuranjenosti prodaje zavrnilo z navedbo, da dolžnik ni pojasnil vsebinske povezave med prodajo in tekom odpusta obveznosti. V pritožbi dolžnik pojasnjuje, da gre za prodajo premoženja, ki predstavlja njegov dom, zato ne vidi razloga, zakaj sodišče ne bi sprejelo njegovega predloga in prodajo odložilo v skrajno točko preizkusnega obdobja, šteje pa tudi, da odvzem doma ne bi pripomogel k optimalnemu poplačilu upnikov, saj bi ostal brez osnovnega življenjskega sredstva, ki mu zagotavlja normalne pogoje za izpolnjevanje obveznosti do upnikov. Sodišču prve stopnje očita, da se ni izjasnilo glede izvzema nepremičnine iz stečajne mase, sklep o prodaji, ki vsebuje tudi odredbo za izpraznitev in izročitev nepremičnine, pa dolžnik ocenjuje kot poseg v njegovo pravico do doma.

9Glede dolžnikovega predloga, da bi se s prodajo nepremičnine počakalo do konca preizkusnega obdobja, višje sodišče pritrjuje stališču izpodbijanega sklepa, da mora upravitelj svoje naloge in pristojnosti opravljati tako, da varuje in uresničuje interese upnikov, kar mu mora biti glavno vodilo pri opravljanju teh nalog in pristojnosti. Upravitelj ni vezan na dolžnikove predloge, trenutek oprave posameznega dejanja v postopku pa je v njegovi presoji. Višje sodišče zato soglaša s stališčem izpodbijanega sklepa, da dolžnik v postopku unovčevanja premoženja nima nikakršne vloge, zato tudi ne more (uspešno) predlagati, do kdaj naj se čaka s prodajo nepremičnine.

10V skladu s 1. točko drugega odstavka 224. člena v zvezi s prvim odstavkom 383. člena ZFPPIPP spada v stečajno maso vse premoženje stečajnega dolžnika ob začetku postopka osebnega stečaja, torej tudi sporna nepremičnina, ki je dolžničino edino premoženje. Bistvo in namen glavnega stečajnega postopka je poplačilo upnikov, ta namen pa je izražen v načelu zagotavljanja najboljših pogojev za plačilo upnikov (47. člen ZFPPIPP). To načelo zavezuje organe stečajnega postopka, ki morajo postopek voditi tako, da se zagotovijo najugodnejši pogoji glede višine poplačila, kar velja tudi glede rokov za poplačilo terjatev upnikov.

11Ni dvoma, da ima dolžnik v postopku osebnega stečaja pravico do spoštovanja doma, ki je varovana v okviru 36. člena Ustave RS, vendar pa je potrebno v okviru varovanja pravic iz 14. člena Ustave RS (enakost pred zakonom) in 15. člena Ustave RS (uresničevanje in omejevanje pravic) upoštevati, da nasproti dolžnikovim pravicam stojijo prav tako ustavno varovane pravice upnikov – imetnikov terjatev, ki morajo biti učinkovito uveljavljene v postopku prisilnega poplačila.

12Kot izhaja iz podatkov v spisu, je v tem postopku doslej prijavljenih in priznanih terjatev v skupnem znesku 863.740,45 EUR. Edina stečajna masa je ½ delež nepremičnine, ocenjen na tržno vrednost 70.000,00 EUR oziroma likvidacijsko vrednost 47.500,00 EUR. Navedeno pomeni, da stečajna masa – tudi ob predpostavki zelo uspešne prodaje – nikakor ne bo zadoščala za celotno poplačilo upnikov. Zato ni mogoče pritrditi pritožbenim očitkom, da bi moralo sodišče pri odreditvi izpraznitve in izročitve nepremičnine upoštevati dolžnikov poseg v njegovo pravico do doma pred pravico upnikov, da pridejo do vsaj delnega poplačila svojih terjatev. Izpraznitev stanovanja in izročitev nepremične je za dolžnika tudi sicer pričakovana posledica, na katero je ob vložitvi predloga moral računati.

13Zakonska določba drugega odstavka 395. člena ZFPPIPP je za dolžnike sicer zelo stroga, vendar ni neustavna. Višje sodišče dolžniku tudi ne odreka pravice do spoštovanja doma, ki je varovana v okviru 36. člena Ustave RS niti pravice do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave RS. Vendar pa nasproti njegovim pravicam stojijo prav tako ustavno varovane pravice upnikov – imetnikov terjatev, ki morajo biti učinkovito uveljavljene v postopku osebnega stečaja (pravica do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave RS in pravica do sodnega varstva iz 23. člena Ustave RS).¹

14Pravica do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave ni absolutna. Upniki in dolžnik svoje pravice uresničujejo z zoženim dometom, tako da pri izvrševanju pravice enega ne pride do prekomernega posega v pravico drugega. Nedvomno je prodaja nepremičnin (in s tem unovčenje stečajne mase) oteženo v primeru, ko je nepremičnina zasedena, zato je ob konkurirajočih si pravicah upnikov in dolžnika treba pretehtati položaj obeh strani.² Sodišče prve stopnje je poudarilo, da je z Ustavo RS ter EKČP varovano varstvo človekovih pravic in dostojanstva izjemnega pomena in je nanj potrebno vedno skrbno paziti, hkrati pa je dolžniku očitalo, da je zanemaril dejstvo, da mora to obstajati tudi za druge subjekte (upnike), ne le zanj, ter da je za pravno varnost udeležencev v pravnem prometu potrebno ravnati vestno in pošteno. Pojasnilo je, da je dolžnik sam predlagal začetek postopka osebnega stečaja in v okviru osebnega stečaja tudi postopek odpusta obveznosti. Po uspešno izvedenem postopku osebnega stečaja in poplačilu upnikov ter uspešno prestanem preizkusnem obdobju mu bodo zato odpuščene obveznosti do upnikov v doslej priznani višini 863.740,45 EUR, v delu, v katerem v tem postopku ne bodo poplačane. V posledici teh ugotovitev sodišče prve stopnje ugovornim navedbam pravilno ni sledilo. Pri sodni presoji sorazmernosti posega je namreč tehtanje v primeru, ko pravici do doma stoji nasproti izključno javni interes (občina, država…), drugačno kot v primeru, ko pravici dolžnika nasproti stoji zasebni interes (druga temeljna pravica).

15Pritožbenim navedbam pa ni mogoče slediti niti v delu, v katerem dolžnik predlaga izvzem nepremičnine iz stečajne mase. Sodišče prve stopnje se do tega predloga sicer res ni izrecno opredelilo, vendar pa je iz obrazložitve izpodbijanega sklepa razvidno, da se je z njim seznanilo. Iz izpodbijanega sklepa zato izhaja materialnopravno pravilen zaključek, da nepremičnina oziroma solastniški delež na njej sodi v stečajno maso za poplačilo dolžnikovih upnikov in da navedeno premoženje ni izvzeto iz stečajne mase.

16Iz stečajne mase so v postopku osebnega stečaja izvzeti predmeti, ki so izvzeti iz izvršbe po 79. členu ZIZ (1. točka drugega odstavka 389. člena ZFPPIPP). Okvir izvzetih predmetov je konkretno določen: izvzeti so lahko le tisti predmeti, za katere je tako določeno v 79. čl. ZIZ. Nepremičnina (oziroma solastniški deleži na njej) med predmeti, ki so izvzeti iz izvršbe, ni navedena, zato ne spada v okvir izvzetih predmetov po ZIZ, za izločitev nepremičnine, ki je predmet prodaje, iz stečajne mase, pa ni podlage niti v ZFPPIPP.

17Višje sodišče je s tem odgovorilo na pritožbene navedbe, ki so relevantne za presojo pravilnosti izpodbijanega sklepa (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 121. členom ZFPPIPP). Izpodbijani sklep je pravilen, izrecno uveljavljeni pritožbeni razlogi pa niso podani. Ker niso podani niti razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 121. členom ZFPPIPP), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

¹ Prim. odločbo Ustavnega sodišča, št. Up 9/16 z dne 15. 11. 2018, VSL sklep Cst 194/2019, Cst 267/2019 in drugi.
² Prim. VSL sklep Cst 143/2020 z dne 27. 5. 2020.