VSM Sklep II Kp 17805/2019

Pritožbama okrožne državne tožilke in pooblaščenega odvetnika oškodovanega A. A. se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje pred drugega sodnika posameznika.

1Okrožno sodišče v Mariboru je s sodbo I K 17805/2019 z dne 27. 10. 2023 obdolžena B. B. in C. C. iz razloga po 3. točki 358. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) oprostilo obtožbe, da naj bi storila kaznivo dejanje goljufije po tretjem v zvezi s prvim odstavkom 211. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) v zvezi z 20. členom KZ-1. Po prvem odstavku 96. člena ZKP je za plačilo stroškov kazenskega postopka iz 1. do 5. točke 2. odstavka 92. člena ZKP ter potrebnih izdatkov in nagrade zagovornikov, odvetnikov Č. Č. iz 1, D. D. iz 1, odvetnika E. E. iz 2, odvetnika F. F. iz 1, odvetnika G. G. iz 1 in H. H. iz 3, obremenilo proračun. Na podlagi tretjega odstavka 105. člena ZKP je odločilo, da se oškodovanega A. A. s priglašenim premoženjskopravnim zahtevkom napoti na pravdo.

2Takšno sodbo sodišča prve stopnje s pritožbo izpodbijata:

- okrožna državna tožilka zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, s predlogom pritožbenemu sodišču, da sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da obdolžena spozna za kriva očitanega kaznivega dejanja in jima določi v besedi strank predlagano sankcijo, oziroma podrejeno, da sodbo sodišča prve stopnje razveljavi ter vrne zadevo v ponovno odločanje;

in

- po pooblaščenem odvetniku oškodovani A. A., iz pritožbenih razlogov bistvene kršitve določb kazenskega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zaradi odločbe o premoženjskopravnem zahtevku, s predlogom pritožbenemu sodišču, da izpodbijano sodbo spremeni in izreče obsodilno sodbo in ugodi premoženjskopravnemu zahtevku oškodovanca ter ugotovi, da je prodajna pogodba z dne 22. 1. 2019 nična oziroma jo razveljavi, oziroma, da prvostopenjsko sodbo razveljavi in vrne zadevo v novo sojenje.

3Na pritožbo okrožne državne tožilke sta po svojih zagovornikih odgovorila obdolžena B. B. in C. C., oba s predlogom pritožbenemu sodišču, da pritožbo okrožnega državnega tožilstva zavrne kot neutemeljeno in potrdi sodbo sodišča prve stopnje. Oba obdolžena sta po svojih zagovornikih podala odgovor tudi na pritožbo oškodovanega A. A., z enakim predlogom pritožbenemu sodišču, tj., da pritožbo oškodovanca kot neutemeljeno zavrne in potrdi sodbo sodišča prve stopnje.

4Pregled zadeve na pritožbeni stopnji je pokazal sledeče:

5Pritožbi okrožne državne tožilke in pooblaščenca oškodovanega A. A. utemeljeno uveljavljata bistveno kršitev določb kazenskega postopka po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP, ko smiselno enako opozarjata na odsotnost razlogov o odločilnih dejstvih ter nejasne in v precejšni meri s seboj nasprotne razloge glede dokaznega ovrednotenja izvida in mnenja sodne izvedenke I. I. (v nadaljevanju sodna izvedenka) ter zaključkov o oškodovančevem psihičnem stanju v inkriminiranem obdobju. Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožbenima poudarkoma, da je sodišče prve stopnje zašlo samo s seboj v nasprotje, ko je v točki 16 obrazložitve izpodbijane sodbe zaključilo, da iz več časopisnih člankov izhaja, da domnevni oškodovanec v spornem obdobju ni bil v tako slabem psihičnem stanju, kot to želi prikazati, pri čemer pa je pred tem, v točki 14 obrazložitve izpodbijane sodbe (zgolj) povzelo ugotovitve sodne izvedenke, da je pri oškodovancu v pravno relevantnem obdobju s stališča duševnih motenj šlo sočasno za problematiko odvisnosti od prepovedanih drog, težjo obliko osebnostne motnje in stopnjevanje neugodnih, psihosocialnih okoliščin, kot tudi, da glede na šibkejšo osebnostno strukturo, slabše razumevanje socialnih situacij in zunanjega pritiska situacije, ki je bil zelo močan, ni imel mehanizmov, da bi bil sposoben postaviti meje in se upreti, posledično pa je bil kot tak dovzeten za možno zlorabo in ni bil sposoben zaščititi svojih interesov. Prav imata zatorej pritožnika, ko pogrešata prvostopenjsko opredelitev do izvida in mnenja v dokaznem smislu, še sploh upoštevaje poudarek sodne izvedenke, da je bila glede na vse navedeno oškodovančeva sposobnost presoje zmanjšana, saj so bili vsi njegovi voljni mehanizmi pod vplivom njegove odvisnosti, ki je ob akutni intoksikaciji še močneje vplivala na njegovo presojo realnosti, ki je bila hudo motena, na momente tudi popolnoma ukinjena. Izpodbijana sodba sodišča prve stopnje tako ne ponudi razloga o v razmerju do inkriminiranega odločilnem dejstvu, medtem ko so razlogi, izhajajoči iz točki 16 obrazložitve popolnoma nejasni ter nasprotni zaključkom, sprejetim v točki 14 obrazložitve, v čemer je prepoznati bistveno kršitev določb kazenskega postopka po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP.

6Ugotovljena bistvena kršitev določb kazenskega postopka ima vselej za posledico razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve v novo sojenje. V ponovljenem postopku bo sodišče prve stopnje ugotovljeno kršitev odpravilo, skrbno pretehtalo in kritično presodilo pa bo tudi ostale navedbe pritožnikov, ki gredo v smeri graje zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in se nanašajo tako na merodajne okoliščine v zvezi s kupoprodajno pogodbo za prodajo stanovanja A. A., kakor tudi na okoliščine pobota v obliki zatrjevane nasprotne terjatve kupca C. C. do prodajalca A. A. v višini 60.000,00 EUR, s katerimi se pritožbeno sodišče zaradi narave ugotovljenih kršitev v izpodbijani sodbi ni moglo ukvarjati. Po ponovni pozorni presoji in dokazni oceni vseh, v razmerju do obdolženih B. B. in C C. tako razbremenilnih kot obremenilnih izvedenih dokazov, bo sodišče prve stopnje o zadevi vnovič odločilo ter ponudilo obrazložitev sodne odločbe v skladu z zahtevami in pričakovanjem iz šestega in sedmega odstavka 364. člena ZKP. To pa bo lažje storilo pred drugim sodnikom posameznikom, ki o inkriminiranem še ni zavzel stališča.

7Po obrazloženem je pritožbeno sodišče odločilo, kot je razvidno iz izreka tega sklepa (prvi in četrti odstavek 392. člena ZKP).