VSC Sklep II Kp 62435/2021

I. Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

II. Obdolženca se oprosti plačila sodne takse.

1Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje v skladu s tretjim odstavkom 293. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) ustavilo kazenski postopek zoper obdolženega A. A. zaradi kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari po prvem odstavku 220. člena KZ-1. V skladu s prvim odstavkom 96. člena ZKP je odločilo, da stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena tega zakona, potrebni izdatki obdolženca ter potrebni izdatki in nagrada zagovornika odvetnika B. B. bremenijo proračun. Obdolžencu pa je sodišče naložilo v povrnitev znesek 67,94 EUR, ki predstavlja krivdno povzročene stroške kazenskega postopka.

2Zoper sklep se je pritožil obdolženi z laično pritožbo ter v njej zatrjuje, da je sodišče prve stopnje zagrešilo kršitev materialnega prava ter zmotno ugotovilo dejansko stanje, pritožuje pa se tudi glede odločitve, da mora povrniti znesek 67,94 EUR, kar mu je sodišče neutemeljeno naložilo v plačilo.

3Pritožba ni utemeljena.

4Kot je razvidno iz spisovnega gradiva in obrazložitve izpodbijanega sklepa, je sodišče prve stopnje na podlagi tretjega odstavka 293. člena ZKP ustavilo kazenski postopek zoper obdolženega A. A. zaradi kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari po prvem odstavku 220. člena KZ-1. Navedeno kaznivo dejanje se preganja na predlog oškodovanca, kar pomeni, da je pravočasen predlog za pregon oškodovanca procesna predpostavka za dopustnost kazenskega pregona. V tretjem odstavku 306. člena ZKP je vzpostavljena domneva o odstopu od kazenskega pregona, ko teče kazenski postopek zaradi kaznivega dejanja, ki se preganja na predlog (predlagalni delikt). Če v tem primeru oškodovanec, ki je bil v redu povabljen kot priča, ne pride na glavno obravnavo in svojega izostanka ne opraviči, se šteje, da je umaknil predlog za pregon. V takšnem primeru sodišče s sklepom ustavi kazenski postopek.

5Iz spisovnega gradiva in obrazložitve izpodbijanega sklepa je razvidno, da je bil predstavnik oškodovanega CSD SAVINJSKO - ŠALEŠKA na glavno obravnavo za dne 11. 4. 2024 pravilno vabljen, kljub temu pa na glavno obravnavo ni pristopil in svojega izostanka tudi ni opravičil, zato je sodišče prve stopnje s sklepom ustavilo kazenski postopek zoper obdolženca. Takšna odločitev je zakonita in pravilna, zato obdolženec ne more biti uspešen s pritožbo, ko navaja, da sodišče prve stopnje ni opravilo preizkusa obtožbe in je zato neutemeljeno razpisalo glavno obravnavo. Obdolženčeva navajanja glede nedokazanosti očitanega kaznivega dejanja so zaradi ustavitve kazenskega postopka brezpredmetna.

6Prav tako neutemeljene so pritožbene navedbe obdolženca glede krivdno odmerjenih mu stroškov kazenskega postopka v višini 67,94 EUR. Po določbi prvega odstavka 94. člena ZKP plača obdolženec ne glede na izid kazenskega postopka stroške, nastale s svojo privedbo, preložitvijo preiskovalnega dejanja ali glavne obravnave ali nevložitvijo napovedane pritožbe in druge stroške, ki jih je povzročil po svoji krivdi. Sodišče prve stopnje je v točki 4 obrazložitve izpodbijanega sklepa pojasnilo, da v tej kazenski zadevi obdolženemu vabila na glavno obravnavo za dne 20. 2. 2024 ni bilo mogoče vročiti po redni pošti (pisanje se je vrnilo z oznako ″ni dvignil‶), zato mu je sodišče vabilo na glavno obravnavo vročalo po detektivu C. C. ter za vročitev detektivu odmerilo nagrado in stroške v znesku 67,94 EUR. Navedeni stroški vročanja so stroški kazenskega postopka, saj je v 1.točki drugega odstavka 92. člena ZKP določeno, da so stroški kazenskega postopka tudi stroški za vročanje pisanj po pravni ali fizični osebi, ki opravlja vročanje v kazenskem postopku.

7Kdaj gre za stroške, ki jih je procesni udeleženec povzročil po svoji krivdi, je dejansko vprašanje. Iz zgoraj povzete določbe prvega odstavka 94. člena ZKP gre zaključiti, da so to stroški, ki jih je procesni udeleženec povzročil s procesno nedisciplino oziroma z zlorabo procesnih pravic. Krivdni razlogi, ki so podlaga za naložitev plačila stroškov po določbi prvega odstavka 94. člena ZKP, morajo biti najprej objektivno izkazani, istočasno pa pogojeni z zavedanjem procesnega udeleženca o ignoriranju ali zlorabi procesnega dejanja, zaradi česar v nadaljevanju takšni stroški nastanejo. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je obdolženec te stroške z nesprejemom pisanja po redni pošti krivdno povzročil sam, zato jih je v skladu z določilom 94. člena ZKP, ne glede na ustavitev kazenskega postopka, dolžan plačati. Takšne pravilne in zakonite odločitve sodišča prve stopnje obdolženec ne more izpodbiti z navajanjem zdravstvenih težav zaradi katerih, kot zatrjuje, naj ne bi bil sposoben hoditi naokoli in dvigniti sodne pošiljke pri pošti. V kolikor bi bile takšne trditve točne, bi obdolžencu pošiljko lahko na njegovem domu vročil že poštar in ne šele posledično, ker ta ni bil uspešen, detektiv.

8Ker so pritožbene navedbe neutemeljene in ker sodišče druge stopnje pri obravnavanju pritožbe tudi ni zasledilo kršitev, ki jih je dolžno ugotavljati po uradni dolžnosti (peti odstavek 402. člena ZKP), je obdolženčevo pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno.

9Ker obdolženec prejema invalidsko pokojnino v višini malo več kot 700,00 EUR, ga je pritožbeno sodišče oprostilo plačila sodne takse kot stroška pritožbenega postopka. Ocenilo je, da bi s plačilom le-te bilo lahko bilo ogroženo njegovo preživljanje (prvi odstavek 98. člena ZKP v zvezi s četrtim odstavkom 95. člena ZKP).