VSL Sklep I Cp 260/2024

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v roku 15 dni od vročitve tega sklepa povrniti 279,99 EUR stroškov pritožbenega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po izteku roka za prostovoljno plačilo.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje tožencu naložilo, da v roku 8 dni tožnici prepusti posest na parcelah: - 883/1, 884, 885, 886, 887/1 in 887/2, vse k. o. ..., in - 813, 814/1, 814/2, 815, 816, 822, 823, 824, 825, 829, 830, 831, 832, 833, 834, 859, 860, 861, 862, 863, 864, 865, 866/1, 866/2, 867, 868, 869, 870, 871, 872, 873, 874, 875, 876, 877, 878 in 879, vse k. o. ... (I. točka izreka) ter tožnici povrne stroške postopka v višini 1.679,01 EUR (III. točka izreka). Prepovedalo mu je tudi v bodoče posegati v posest in uporabo navedenih nepremičnin z oranjem, brananjem, sajenjem in podobnimi motilnimi ravnanji (II. točka izreka).

2Toženec, ki se zoper sklep pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP¹, pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep ustrezno spremeni oziroma ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Trdi, da tožnica spornih parcel ne obdeluje oziroma jih ni obdelovala. Obdelovala je le del zemljišč, ki jih je toženec prevzel na način, da jo je o tem obvestil. Tožnica je nedvomno vedela, da toženec 19. 3. 2021 izvaja dela na spornih parcelah. To sta vedela tako A. A. kot tudi gospod B. B., ki je toženca še posebej podrobno spraševal, kaj dela na zemljiščih. Toženec je tožnico z dopisom jasno obvestil o opravljenih delih. Posebej sporna je izpoved tožničinega zakonitega zastopnika. Tožnica, ki je vedela, da je toženec zemljišča prevzel v posest 19. 3. 2021 je tožbo vložila po izteku 30 dnevnega zakonskega roka. Tožnica ni izkazala pravnega upravičenja do spornih parcel. Te so v lasti zasebnih lastnikov, ki so tožencu prepustili uporabo zemljišč.

3Tožnica v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4Pritožba ni utemeljena.

5Tožnica, ki s tožbo uveljavlja varstvo pred motenjem oziroma odvzemom posesti, trdi, da je toženec preoral in zasejal kmetijska zemljišča, ki so bila v njeni posesti.

6Sodišče daje varstvo glede na zadnje stanje posesti in nastalo motenje (prvi odstavek 33. člena SPZ²). Tožbenemu zahtevku zaradi motenja posesti ugodi, če ugotovi: - da je bil tožnik pred motenjem posestnik sporne stvari, - da je bila posest res motena, - da je bil toženec tisti, ki je posest motil, in - da je bilo motenje samovoljno ter protipravno. Sodno varstvo pred motenjem oziroma odvzemom posesti je mogoče zahtevati v tridesetih dneh od dneva, ko je posestnik zvedel za motenje in storilca (32. člen SPZ).

7Izpodbijana odločitev temelji na ugotovitvah: - da je imela tožnica marca 2021 sporne parcele, ki so v naravi kmetijska zemljišča, v posesti, - da je toženec solastnik spornih parcel, - da sta se pravdni stranki pred motilnim ravnanjem dogovarjali o načinu uporabe zemljišč, - da je toženec v petek popoldan 19. 3. 2021 zemljišča preoral in zasejal, - da je toženec tožnico obvestil o prevzemu posesti - pisno 25. 3. 2021, prej (22. ali 24. 3. 2021) pa tudi ustno, - da je tožnica tožbo vložila 20. 4. 2021.

8Da je imela tožnica do preoranja s strani toženca sporna zemljišča v posesti, je bilo na naroku 13. 12. 2021 ugotovljeno kot nesporno dejstvo, torej dejstvo, ki ga tožnici ni bilo treba dokazovati (214. člen ZPP). Pritožbena navedba, da tožnica spornih parcel ni obdelovala, oziroma da je obdelovala le del zemljišč, ki jih je toženec nato prevzel, je pavšalno navržena, predvsem pa v nasprotju s toženčevimi preteklimi procesnimi ravnanji (izjavami). Posest je dejanska oblast nad stvarjo, ne pravica. Za posestno varstvo je odločilno le posestno stanje pred očitanim motilnim ravnanjem (zadnja mirna posest), ne pa tudi pravica do posesti. Ker je posestno varstvo lahko v korist tudi tistemu, ki pravice (do posesti) sploh nima, je pravno nepomemben pritožbeni dvom o pravni upravičenosti tožnice do spornih parcel.

9Pravilna je tudi presoja sodišča prve stopnje o pravočasnosti zahteve za posestno varstvo. Presojo, da je bila tožba vložena v roku iz 32. člena SPZ, je sodišče prve stopnje oprlo na ugotovitev, da je tožnica za motilno ravnanje izvedela, ko jo je toženec obvestil o njem. Sodišče prve stopnje je v okviru dokazne ocene (16. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa) prepričljivo pojasnilo, zakaj verjame direktorju tožnice A. A. in priči B. B. bolj kot tožencu. Pritožbena navedba, da je tožnica nedvomno vedela, da toženec 19. 3. 2021 izvaja dela na spornih parcelah, je nekonkretizirana. Pritožba se namreč vsebinsko ne sooči z razlogi izpodbijanega sklepa o tem, zakaj je izpoved omenjene priče verodostojnejša in prepričljivejša od izpovedi toženca. Prav tako ne nasprotuje ugotovitvam sodišča prve stopnje, da se telefonski pogovor, v katerem je toženec B. B. seznanil s svojim posegom, ni mogel odvijati v soboto ali nedeljo (20. in 21. 3. 2021), in da, četudi se je odvijal v ponedeljek 22. 3. 2021 (kar je trdil toženec), to ne pomeni, da je B. B. (oziroma tožnica) za toženčev poseg izvedel (izvedela) pred 22. 3. 2021.

10Pritožbeno sodišče na podlagi vsega navedenega zaključuje, da je izpodbijana odločitev v dejanskem in pravnem pogledu pravilna. Na pravilno ugotovljeno dejansko stanje je oprt pravilen materialnopravni zaključek, da je bilo toženčevo motilno ravnanje (po vsebini odvzem posesti), samovoljno in protipravno, zato je tožnica upravičena do posestnega varstva. Ker sodišče prve stopnje tudi ni zagrešilo uradoma upoštevnih postopkovnih kršitev (konkretnih postopkovnih kršitev pritožnik ni zatrjeval), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP).

11Toženec s pritožbo ni uspel, zato nosi stroške v zvezi z njo, tožnici pa je na podlagi prvega odstavka 154. člena v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP dolžan povrniti njene pritožbene stroške. Ti zajemajo 375 točk oziroma (upoštevajoč vrednost točke 0,60 EUR) 225 EUR za sestavo odgovora na pritožbo po tar. št. 22/1 v zvezi s tar. št. 19/2 OT³, 2 % materialne stroške po tretjem odstavku 11. člena OT in 22 % DDV. Znesek 279,99 EUR mora toženec tožnici plačati v roku 15 dni od vročitve predmetnega sklepa (313. člena ZPP), v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka roka za prostovoljno plačilo.

¹ Zakon o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/1999, s spremembami in dopolnitvami.
² Stvarnopravni zakonik, Ur. l. RS, št. 87/2002, s spremembami in dopolnitvami. Tudi v 426. členu ZPP je določeno, da se obravnavanje tožbe zaradi motenja posesti omeji samo na ugotavljanje in dokazovanje dejstev zadnjega posestnega stanja in nastalega motenja. Izključeno je odločanje o pravici do posesti, o pravni podlagi, poštenosti ali nepoštenosti posesti ali odškodninskih zahtevkih.
³ Odvetniška tarifa, Ur. l. RS, št. 24/2015, s spremembami in dopolnitvami.