UPRS Sodba II U 73/2024-6

I. Tožbi se ugodi in se izpodbijana odločba odpravi ter se zadeva vrne prvostopenjskemu organu v ponovno odločanje, ki mora o zadevi odločiti v 30 dneh.

II. Tožena stranka je dolžna plačati tožeči stranki 285,00 EUR stroškov postopka v roku 15 dni, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi, za čas od zapadlosti do plačila.

Potek upravnega postopka

1V predmetni zadevi je bila mladoletni tožnici izdana izpodbijana odločba Organa za brezplačno pravno pomoč (Organ za BPP), s katero je zavrnil predlog zakonite zastopnice mladoletne tožnice, da se ji dodeli brezplačna pravna pomoč za zastopanje pred sodiščem prve in druge stopnje kot oškodovanke v kazensko preiskovalni zadevi, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Murski Soboti pod opr. št. I Kpr 1929/2024.

2Tožena stranka je kot razlog zavrnitve dodelitve brezplačne pravne pomoči v kazensko preiskovalnem postopku, ki poteka zaradi kaznivega dejanja po prvem odstavku 171. člena Kazenskega zakonika (KZ-1), v katerem je prosilka oškodovanka in gre torej za kaznivo dejanje zoper spolno nedotakljivost proti mladoletni oškodovanki s strani obdolženega A. A., zavrnilo iz razloga, ker je tožnica v predmetnem kazensko preiskovalnem postopku oškodovanka, v katerem je po stališču tožene stranke namen kazenske preiskave, da se zberejo dokazi in podatki, ki so potrebni za odločitev, ali se naj zoper obdolženca vloži obtožnica oziroma obtožni predlog ali naj se kazenski postopek ustavi. Ker bo oškodovanka zaslišana zgolj kot priča o okoliščinah zadeve, po stališču tožene stranke, ne potrebuje pooblaščenca za zastopanje v tem postopku in se pri tem sklicuje na sodbo Vrhovnega sodišča RS opr. št. X Ips 1972022 z dne 31. 8. 2022. Tožena stranka je tako tožnici zavrnila dodelitev brezplačne pravne pomoči za zastopanje v navedeni kazensko preiskovalni zadevi, ker naj ne bi bilo utemeljeno in razumno odobriti zaprošene brezplačne pravne pomoči (6. točka obrazložitve), v posledici česar pa po stališču Organa za BPP navedeno ne posega v pravico prosilke kot oškodovanke, da ima v kazensko preiskovalnem postopku pooblaščenca, ki si ga sama vzame. Po stališču tožene stranke pomeni le to, da se mladoletni oškodovanki vsled navedenega brezplačne pravne pomoči ne dodeli za zastopanje v tem postopku.

Tožbene navedbe

3Tožnica v tožbi navaja, da vlaga tožbo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, saj je zaprosila za brezplačno pravno pomoč kot mladoletna oškodovanka v kazensko preiskovalni zadevi, ki se že vodi pred Okrožnim sodiščem v Murski Soboti, zaradi storitve kaznivega dejanja spolnega nasilja. Tožnica izpostavlja, da ne glede na to, da gre za kazenski postopek, ki je še v fazi preiskave, v kateri bo zaslišan kot mladoletna oškodovanka, kar pa ne pomeni, da tudi v predmetnem postopku ne potrebuje pooblaščenca. Predmetni položaj namreč jasno določa Zakon o kazenskem postopku (ZKP), ki v tretjem odstavku 65. člena določa, da v kazenskem postopku, ki teče zaradi kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost iz XIX. poglavja kaznivih dejanj zoper zakonsko zvezo, družino in otroke iz XXI. poglavja Kazenskega zakonika (KZ-1), kaznivega dejanja spravljanja v suženjsko razmerje po 112. členu in kaznivega dejanja trgovine z ljudmi po 113. členu KZ-1, mladoletniški oškodovanec mora imeti pooblaščenca že ves čas od uvedbe kazenskega postopka dalje, ki skrbi za njegove pravice, še posebej v zvezi z zaščito njegove integritete med zaslišanjem in uveljavljanjem premoženjsko pravnega zahtevka. Tožnica izpostavlja, da mora na podlagi navedenega člena mladoletni oškodovanec kaznivih dejanj (še posebej pri kaznivih dejanjih zoper spolno nedotakljivost) imeti pooblaščenca, že tudi kadar je zaslišan v predkazenskem postopku, in da ga sodišče postavi po uradni dolžnosti zgolj v kolikor ga mladoletni oškodovanec še nima. Tožnica izpostavlja, da sicer sodišče pooblaščenca oškodovancu lahko postavi po uradni dolžnosti izmed odvetnikov pred prvim zaslišanjem, vendar si na ta način oškodovanka pooblaščenca ne izbere sama. V predmetnem postopku si je mladoletna tožnica kot oškodovanka želela pooblaščenko izbrati sama, kot ji to dopušča zakon, ki pa je zaradi nezadostnih sredstev za plačilo ne more tudi plačati, vsled česar je zaprosila za brezplačno pravno pomoč, ki pa ji ni bila dodeljena. Tožnica izpostavlja, da je že ustaljeno stališče sodne prakse, da do zastopanja po uradni dolžnosti v primerih obveznega zastopanja s strani sodišča pride šele, če si stranka sama ne izbere zagovornika oziroma pooblaščenca, zaradi česar meni, da glede na to, da si je pooblaščenko, ki je sicer ne more sama plačati, si pa jo je že izbrala, upravičena do dodelitve brezplačne pravne pomoči, ker je to njena temeljna pravica. Prav tako pa bi bilo ogroženo tudi njeno preživljanje, saj sama ni zaposlena.

4Tožnica tako predlaga odpravo izpodbijane odločbe in povrnitev stroškov predmetnega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

5Tožena stranka je sodišču posredovala predmetni spis, na tožbo pa ni odgovorila.

Sodna presoja

K točki I izreka:

6Tožba je utemeljena.

7Sodišče v predmetni zadevi ugotavlja, da iz priloženega upravnega spisa Organa za BPP izhaja, da je mladoletnica po svoji zakoniti zastopnici - mami, podala prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za njeno zastopanje kot mladoletne oškodovanke v kazensko preiskovalni zadevi okrožnega sodišča I Kpr 1929/2024 in za nadaljnje zastopanje pred sodišči prve in druge stopnje v kazenskem postopku. Sodišče izpostavlja, da Zakon o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) ne določa dodelitve brezplačne pravne pomoči samo za sodne postopke, temveč predstavlja in zagotavlja pravico upravičenca do celotne ali delne zagotovitve sredstev za pokritje stroškov za pravno pomoč in oprostitev plačila stroškov postopka (tretji odstavek 1. člena ZBPP).

8Brezplačna pravna pomoč se, v skladu s 7. členom ZBPP, tako ne dodeljuje zgolj za tek tako imenovanih sodnih postopkov (v danem primeru kazenskega postopka) temveč se lahko dodeli za pravno svetovanje, pravno zastopanje in za druge pravne storitve pred vsemi sodišči splošne pristojnosti v Republiki Sloveniji in tudi pred vsemi organi in institucijami ali osebami v Republiki Sloveniji, ki so pristojne za izvensodno poravnavo in sporov.

9Sodišče pritrjuje toženi stranki, da ima sicer tožnica kot oškodovanka v kazenskem postopku pravico do dodelitve pooblaščenca, ki ga sodišče ob prvem zaslišanju postavi po uradni dolžnosti, vendar gre pri predmetni dodelitvi za specifičen položaj, kjer je tožnica kot oškodovanka in potencialna priča lahko zaslišana že v fazi že predkazenskega postopka, zaradi kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost. Posebej specifičen položaj v predmetni zadevi izhaja tudi iz 65. člena ZKP, ki določa, da za mladoletne oškodovance zakon v določenih primerih zahteva, da imajo pooblaščenca ves čas, ne samo od uvedbe kazenskega postopka, ampak tudi že v predkazenskem postopku, pri čemer je pritrditi tožnici, da sodišče postavi pooblaščenca ob priliki prvega zaslišanja, šele v kolikor tak mladoletni oškodovanec pooblaščenca še nima. Navedeno pa ne pomeni, da tožnici dodelitev brezplačne pravne pomoči ne pripada že vse do faze morebitne dodelitve pooblaščenca po uradni dolžnosti. Mladoletna tožnica si namreč lahko v primeru dodelitve brezplačne pravne pomoči pooblaščenca še pred prvim zaslišanjem izbere sama, kar je zaradi zaščite njenih pravic in varstva koristi, zaradi občutljivosti in mladoletnosti še posebej pomembno, medtem ko si pri dodelitvi po uradni dolžnosti tega ne more izbrati sama,niti se predhodno posvetovati svojim pooblaščencem, saj ji ni na voljo. Nenazadnje že tudi iz pravnega pouka obrazca, ki ga je pripravilo Vrhovno sodišče RS K_VAB_POOBL_MLD_OSK_PR¹ izhaja, da tudi sodišče še pred zaslišanjem mladoletnega oškodovanca pošlje vabilo odvetniku kot pooblaščencu in ga poduči, da je njegova navzočnost obvezna že ob prvem zaslišanju. Pri tovrstnih primerih je dolžnost sodišča in vseh sodelujočih varovanje otroka in njegovih največjih koristi.

10Sodišče pri navedenem še pripominja, da iz Zakona o zaščiti otrok v kazenskem postopku in njihovi celostni obravnavi v hiši za otroke (ZZOKPOHO) izhaja, da je namen predmetnega zakona zagotavljanje največjih koristi otroka in določa pogoje celostne obravnave mladoletnih oškodovancev in prič, že v predkazenskem in tudi v kazenskem postopku, glede določenih kaznivih dejanj, tudi v hiši za otroke. Ravno zaradi zaščite in celostne obravnave otroka, je pomembno, da ima mladoletni otrok kot oškodovanec že v fazi predkazenskega postopka (kar izhaja tudi iz določb ZKP) prava veščo osebo, torej pooblaščenega odvetnika, ki skrbi za njegovo celostno obravnavo in izvrševanje njegovih pravic, in torej ne šele ob prvem zaslišanju. Pri otrocih kot mladoletnih oškodovancih je namreč kot ranljivi skupini izjemno pomembno zagotavljati enako varstva pravic, spoštovanje jamstev poštenega postopka, spoštovanje dostojanstva in zagotavljanje največje koristi otroka. Pri navedenem pa je treba upoštevati otrokovo starost, zrelost, sposobnost razumeti pomen in posledice svojih dejanj in druge osebne značilnosti, da se otroku še pred prvim zaslišanjem zagotovijo potrebne informacije in pojasnila, zagotovi njegove zaščita in osebna varnost otroka, zaradi preprečevanja izpostavljenosti sekundarni in ponovni viktimizaciji, ustrahovanju in maščevanju, ter da se zaslišanje in telesni pregled otroka (zaradi preprečevanja nadaljnje viktimizacije) opravlja le, v kolikor je to neizogibno potrebno v najmanjšem možnem številu, ter da se omogoči, da je otrok slišan, da se dejanje izvede brez nepotrebnega odločanja, kot to določa 3. člen ZZOKPOHO. Takšni celostni obravnavi pa je lahko otrok kot mladoletni oškodovanec podvržen in mu je zagotovljena samo, v kolikor ima že takoj ob začetku samih pripravljalnih dejanj ali zbiranja informacij ob sebi pooblaščenca, ki je za to strokovno usposobljen. V kolikor takšna mladoletna oseba nima lastnih sredstev za preživljanje ji, tako po stališču sodišča, pripada dodelitev brezplačne pravne pomoči z namenom izvrševanja njenih pravic. Pri navedenem sodišče izpostavlja, da ne gre za vprašanje pravnega zastopanja od začetka teka kazenskega postopka, ki je nedvomno uveden šele na podlagi pravnomočnega obtožnega akta upravičenega tožilca, temveč gre za varovanje mladoletnega otroka izven postopkov, kar je ob tehtanju pravic različnih udeležencev višja kategorija pravice kot mladoletnega otroka - oškodovanca v postopku, še posebej v postopkih zaradi kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost. Ne gre namreč prezreti, da se brezplačna pravna pomoč ne dodeljuje samo za vse oblike sodnega varstva, temveč tudi za pravno svetovanje in zastopanje pred sodišči. Glede na to, da v predmetni zadevi nedvomno potekajo že preiskovalna dejanja, v okviru katerih je pomembna tudi zaščita tožnice kot mladoletne oškodovanke, je pomembno, da ima že pred prihodom na prvo zaslišanje, v kolikor sama ne razpolaga s sredstvi za plačilo pooblaščenca, dodeljeno brezplačno pravno pomoč, saj ji je le na ta način zagotovljena izvedba poštenega postopka, kakor tudi zagotovljeno ustrezno varstvo njenih pravic. Ne gre namreč prezreti, da je mogoče mladoletnega oškodovanca zaslišati tudi preko videokonference, v posebej prilagojenih prostorih, s pomočjo strokovnjakov ustrezne stroke (143.č, 240., 240.a člena ZKP) in ob zaščitnih ukrepih, ki jih ureja Zakon o zaščiti prič (ZZPrič), zaradi česar je pomembno, da se mladoletnemu otroku kot oškodovancu omogoči, da ne pride do morebitnega neželenega stika z obdolžencem, razen če to ni nujno potrebno zaradi izvedb predkazenskega ali kazenskega postopka (65. člena ZKP), o čemer so v okviru informacij za oškodovance poučene tudi stranke na spletni strani sodišča (https://nasodiscu.si/informacije-za-oskodovanca#pooblascenec-in...). Tako tudi iz tega razloga ni utemeljeno, da bi se o pravici in dodelitvi pooblaščenca mladoletni oškodovanki v postopku ugotavljanja kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost, določalo šele ob izvedbi prvega zaslišanja pred sodiščem, ko bi bilo že prepozno za uveljavljanje vseh zgoraj navedenih pravic, ki oškodovanki kot otroku pripadajo.

11Pri navedenem sodišče izpostavlja, da pri predmetni odločitvi ne gre prezreti tudi Mednarodnih konvencij, ki opredeljujejo minimalni standard varstva otrokovih pravic, tudi v kazenskih in drugih postopkih, ki so del pravnega reda Republike Slovenije, kar pomeni, da je zaščita otrokovih pravic potrebna že tudi v drugih postopkih, ki ne veljajo samo za kazenske postopke, kot izhaja iz Konvencije OZN o otrokovih pravicah iz leta 1989, Evropske konvencije o uresničevanju otrokovih pravic in Konvencije Sveta Evrope o zaščiti otrok pred spolnih izkoriščanjem in spolno zlorabo, z začetkom veljavnosti 1. 7. 2010. Tudi Evropska konvencija o uresničevanju otrokovih pravic se namreč uporablja za osebe mlajše od 18 let (prvi odstavek 1. člena), pri čemer je cilj konvencije v korist otrok, vzpodbujati njihove pravice in priznati procesne pravice in jim omogočiti uresničevanje teh pravic na način, da so otroci sami ali preko drugih oseb ali organov obveščeni o poteku postopka in jim je dovoljeno, da lahko sodelujejo v postopkih pred pravosodnimi organi, ki zadevajo (drugi odstavek 1. člena), pri čemer sicer predmetna Konvencija ni neposredno uporabljena za namen kazenskega postopka, kljub temu pa je treba izpostaviti procesne pravice otrok, ki jih ta Konvencija opredeljuje in predstavljajo pravico do obveščenosti in izražanja lastnega mnenja v postopkih (3. člen), pravico zaprositi za imenovanje posebnega zastopnika (4. člen) in druge možne procesne pravice (določene v 5. členu: - pravica zaprositi za pomoč ustrezno osebo, po lastni izbiri, da jim pomagajo izraziti njihovo mnenje; - pravica, da sami ali preko drugih oseb ali pri organu zaprosijo za imenovanje posebnega zastopnika, ustreznih primerih odvetnika; - pravica, do imenovanja svojega zastopnika; - do uresničevanje do nekaterih ali vseh pravic strank v takšnih postopkih). ²

12Sodišče pri navedenem izpostavlja, da je pa za tematiko spolne zlorabe relevantna Lanzarotska konvencija, ki se nanaša na pričevanje, varstvo in kazensko pravo na področju boja proti vsem oblikam spolnega izkoriščanja in spolne zlorabe otrok, kar pomeni, da Lanzarotska konvencija od držav pogodbenic zahteva tudi, da morajo sprejeti vse ukrepe za njihovo telesno in psihosocialno okrevanje, preiskave in kazenske postopke, ki se izvajajo prednostno, brez neutemeljenih zamud ter z zaščitniškim pristopom, tako da ne poslabšajo travme, ki jo je otrok utrpel, kamor pa sodi tudi ustrezno zastopanje za to pooblaščenega odvetnika že v predkazenskem postopku, saj gre za posebej ranljivo skupino, ki jo je dolžna zaščititi država.

13Sodišče pri navedenem izpostavlja, da v tretjem odstavku 65. člena ZKP še posebej določeno, da mora imeti mladoletni oškodovanec pooblaščenca, ne samo ves čas od uvedbe kazenskega postopka, ki skrbi za njegove pravice, še posebej v zvezi z zaščito njegove integritete med zaslišanjem in uveljavljanjem premoženjsko pravnega zahtevka, temveč mora imeti pooblaščenca tudi, kadar je zaslišan že v predkazenskem postopku. Sodišče pa po uradni dolžnosti mladoletnemu oškodovancu postavi pooblaščenca izmed odvetnikov zgolj takrat, če pooblaščenca še nima, kar pa ne pomeni, da si v takem primeru mladoletni oškodovanec pooblaščenca nima pravice izbrati sam in za to zaprositi za dodelitev brezplačne pravne pomoči, vsaj do trenutka prihoda pred sodišče na zaslišanje, vse v luči zaščite njegove integritete in priprave na zaslišanje. Nenazadnje iz 65a. člena ZKP tudi izhaja, da oškodovanca pristojni organ (torej ne samo sodišče) v predkazenskem ali kazenskem postopku ob prvem stiku seznani z načinom obveščanja glede informacij o brezplačni zdravstveni, psihološki in drugi pomoči in podpori, kamor sodi tudi pravica do dodelitve brezplačne pravne pomoči.

14Pri navedenem sodišče posebej izpostavlja dolžnost spoštovanja načel Direktive 2012/29/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktober 2012 o določitvi minimalnih standardov na področju pravic, podpore in zaščite žrtev kaznivih dejanj ter o nadomestitvi okvirnega sklepa Sveta 2001/220/PNZ (v nadaljevanju Direktiva), ki ščiti žrtve kaznivih dejanj oziroma oškodovance, že vse od trenutka storitve kaznivega dejanja, torej ne samo v postopku pred sodiščem, kar ob pravilni razlagi 1. in 7. člena ZBPP velja tudi za oškodovance v predkazenskem postopku, še posebej, če gre za mladoletne oškodovance, ki so žrtve kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost, saj so ravno zaradi narave dejanja, še posebej zaščiteni in jim je tako treba omogočiti izvrševanje njihovih pravic in zaščite integritete še pred samim zaslišanjem in prihodom na sodišče. 4. člen Direktive namreč določa, da države članice zagotovijo, da se žrtvam kaznivih dejanj brez neposrednega odlašanja, že ob prvem stiku s pristojnim organom (torej ne samo pred sodiščem) z namenom dostopa do pravic, določenih v tej Direktivi, med drugim zagotovi tudi informacija o tem, kako in pod kakšnimi pogoji imajo lahko dostop do pravnega svetovanja, pravne pomoči in katerihkoli drugih nasvetov, kot je že zgoraj obrazloženo, pri čemer je v predmetnem postopku nesporno, da ima tožnica status oškodovanke v kazenskem postopku, čemur je pritrdila tudi tožena stranka ob priliki izdane odločbe. Sodišče izpostavlja, da je tožnica zaprosila za brezplačno pravno pomoč, ker sama nima sredstev za plačilo pooblaščenke, katere pravno svetovanje bi potrebovala že pred samim zaslišanjem pred sodiščem.

15Po obrazloženem je sodišče, ob upoštevanju zgoraj navedenega, kljub sodni praksi, ki jo je navedla tožena stranka, odstopilo od takšne sodne prakse, saj je prepričano, da je v skladu z izvedbo poštenega postopka in zaščite mladoletne oškodovanke kot žrtve kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost lahko zaščitena le, če ima že v tej fazi (torej pred samim zaslišanjem v kazenski preiskavi) pooblaščenko, ki si jo sama izbere, na način, da lahko z njo ustvari zaupen odnos, v kolikor sama nima sredstev za plačilo pooblaščenke.

16Ker je tožena stranka nepravilno uporabila materialno pravo in ni pogojev za zavrnitev tožbe (4. točka prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu - ZUS-1) je sodišče tožbi ugodilo in v skladu s tretjim in četrtim odstavkom 64. člena ZUS-1 izpodbijano odločbo odpravilo ter zadevo vrnilo toženi stranki v ponovno odločanje, v katerem bo morala le-ta ponovno odločiti o zadevi in pri tem upoštevati zgoraj navedeno pravno mnenje sodišča.

17V obravnavani zadevi sodišče, v skladu s prvim odstavkom 59. člena ZUS-1, tudi ni razpisalo glavne obravnave, saj dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo upravnega akta, in sicer, da je tožnica zaprosila za dodelitev brezplačne pravne pomoči za zastopanje, kjer je kot mladoletna oškodovanka v postopku obravnave kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost in pravno svetovanje v fazi kazenske preiskave vodene pred okrožnim sodiščem, med strankama ni bilo sporno. Sporna je bila le razlaga materialnega prava, ki pa je v domeni sodišča.

K točki II izreka:

18O stroških postopka je sodišče odločalo v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 v zvezi z drugim odstavkom 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Tožeči stranki je prisodilo pavšalni znesek v višini 285,00 EUR brez DDV, ker ga pooblaščenka ni priglasila. Tožena stranka je tako dolžna tožeči stranki plačati stroške skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti do plačila.

¹ Vir: Kazenski vpisnik Okrožnega sodišča.
² Iz predloga Zakona o zaščiti otrok v kazenskem postopku in njihovi celostni obravnavi, 1. 6. 2020, str. 9.