VSC Sklep PRp 145/2023

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

1Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno sodbo storilčevi zahtevi za sodno varstvo (ZSV) ugodilo in izpodbijani plačilni nalog (PN) spremenilo tako, da je postopek o prekršku zoper storilca zaradi uvodoma navedenega prekrška na podlagi 5. točke prvega odstavka 136. člena ZP-1 ustavilo ter odločilo, da stroški ustavljenega postopka bremenijo proračun.

2Zoper sodbo se pritožuje prekrškovni organ zaradi kršitve materialnih določb ZP-1 ali predpisa, ki določa prekršek ter zaradi odločitve o sankcijah po 2. in 4. točki 154. člena ZP-1. Predlaga ugoditev pritožbi in razveljavitev izpodbijane sodbe.

3V odgovoru na pritožbo zagovornik storilca nasprotuje pritožbenim trditvam in predlaga njeno zavrnitev.

4Pritožba je utemeljena.

5V predmetni zadevi je prekrškovni organ s PN z dne 30. 12. 2020 storilca spoznal za odgovornega storitve prekrška po 5. točki petega odstavka 46. člena ZPrCP, ker je tega dne ob 11.02 uri tovorno vozilo, last A. d.o.o. v naselju ..., kjer je hitrost vožnje s prometnim znakom omejena na 50 km/h, vozil s hitrostjo najmanj 85 km/h, s čimer je prekoračil dovoljeno hitrost za najmanj 35 km/h. Prekrškovni organ je storilcu izrekel globo 1.000,00 EUR in stransko sankcijo 9 kazenskih točk (KT).

6Storilec je v ZSV zatrjeval, da dovoljene hitrosti ni prekoračil, saj je vozil za belim vozilom z vključenim tempomatom s hitrostjo 54 km/h, ustavljen pa je bil šele po 3 km naprej v smeri proti Zidanemu Mostu, vsled čemur je prepričan, da se meritev hitrosti ni nanašala na njegovo vozilo.

7Sodišče prve stopnje je o zadevi prvič odločilo s sodbo ZSV 32/2021 z dne 16. 5. 2022, s katero je ZSV ugodilo in postopek o prekršku ustavilo, vendar je Višje sodišče v Celju s sklepom PRp 124/2022 z dne 7. 10. 2022 navedeno sodbo razveljavilo zaradi nejasnih razlogov sodišča prve stopnje, da bi rezultat meritve hitrosti z nesamodejnim merilnikom hitrosti moral biti storilcu prikazan takoj po zaključku merjenja. Sodišče prve stopnje je ponovno odločilo s sodbo ZSV 730/2022 z dne 4. 11. 2022, s katero je delno ugodilo ZSV le glede pravne kvalifikacije prekrška ter izrečene sankcije, v preostalem delu pa je ZSV zavrnilo, vendar je Višje sodišče v Celju s sklepom PRp 204/2022 z dne 24. 2. 2023 sodbo ponovno razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje, saj ni izvedlo niti obrazloženo zavrnilo dokaznega predloga stranke za pridobitev podatkov iz merilne naprave ter izpisa iz dnevnika opravljanja meritev.

8Pri ponovnem odločanju je sodišče prve stopnje z izpodbijano sodbo postopek ustavilo v posledici zaključka, da ni dokazano, da je storilec storil prekršek, saj se sodišče v celoti pridružuje ugotovitvam zagovora storilca, da v prvotni tabeli, ki jo je prekrškovni organ poslal v zvezi z zahtevanim izpiskom podatkov iz laserskega merilnika hitrosti, meritve ob 11:02 uri ni bilo, v novejši tabeli, ki jo je prekrškovni organ poslal po opozorilu obrambe, da le ta manjka, pa ta meritev je. Vsled temu ter dejstvu, da storilec ni bil ustavljen takoj po izvedeni meritvi, je sodišče prve stopnje zaključilo, da še vedno obstaja dvom, ali je meritev, ki je očitana storilcu, res meritev storilčevega vozila.

9Pritožba uvodoma sicer uveljavlja zgolj kršitev po 2. in 4. točki 154. lena ZP-1, vendar vsebinsko sodišču prve stopnje očita storitev bistvene kršitve določb prekrškovnega zakona, konkretno kršitev 68. člena ZP-1 zaradi pomanjkljive dokazne ocene, ki je vplivala na zakonitost sodbe, čemur pritožbeno sodišče iz razlogov, navedenih v nadaljevanju, pritrjuje.

10Skladno s prvim odstavkom 68. člena ZP-1 mora sodišče po resnici in popolnoma ugotoviti vsa dejstva, pomembna za izdajo zakonite sodbe o prekršku, razen v primeru obdolženčevega priznanja. Enako skrbno mora preiskati okoliščine in ugotoviti tako dejstva, ki obdolženca obremenjujejo, kakor tudi dejstva, ki so mu v korist.

Kot izhaja iz pritožbenih trditev, je prekrškovni organ priložil zgoščenko (priloga A2 spisa), na katerih je datoteka z izpisi meritev za zahtevani merilnik s pojasnilom, da je obravnavana meritev prikazana pod številko 138. Iz razlogov izpodbijane sodbe izhaja, da se je storilec v zvezi z omenjeno zgoščenko izjavil, da se meritev hitrosti pod številko 138 ne nanaša na dan 30. 12. 20202 ter da na ta dan glede na podatke zgoščenke, meritve ob 11:02 uri ni bilo. Vsled temu je prekrškovni organ poslal novo zgoščenko ter sodišče z dopisom z dne 22. 6. 2023 obvestil, da je očitno pri tiskanju omenjene datoteke prišlo do neskladja ter da bo, v kolikor bo datoteka natisnjena kot pdf datoteka, kritična meritev prikazana pod številko 138. Storilec je v zvezi s tem odgovorom prekrškovnega organa izjavil, da je očitno meritev v računalniški program vnesena naknadno, in kot izhaja iz razlogov izpodbijane sodbe, se je sodišče prve stopnje tem ugotovitvam storilca pridružilo. Vendar pri tem iz obrazložitve sodbe sodišča prve stopnje ne izhaja, da bi sodišče zgoščenki vpogledalo, saj dokaznega sklepa o tem v sodbi ni, prav tako pa iz razlogov ne izhaja opredelitev sodišča prve stopnje do zatrjevanj prekrškovnega organa, da je očitno do pomanjkljivega izpisa prišlo pri tiskanju datoteke iz omenjene zgoščenke, ne pa zato, ker te datoteke na (prvi) predloženi zgoščenki (sploh) ni bilo. Ker so bile vsled navedenemu okoliščine, ki storilca obremenjujejo, raziskane manj kot okoliščine, ki so mu v korist, so pritožbeni očitki o podani kršitvi po drugem odstavku 155. člena v zvezi z 68. členom ZP-1 utemeljeni.

11Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi prekrškovnega organa ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovni postopek, saj je glede na naravo kršitve ocenilo, da ugotovljene kršitve ne more samo odpraviti (peti odstavek 163. člena ZP-1).

12V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje ponovno odločiti o storilčevi ZSV, vendar pred tem vpogledati in nato natačno in celovito dokazno oceniti predložene izpise meritev za merilnik TraffiPatrol XR za dne 30. 12. 2020 ter se v okviru lastne dokazne ocene opredeliti tako do trditev prekrškovnega organa kot tudi do trditev storilca v zvezi s tem dokazom. Le tako bo ustrezno raziskalo (tudi) vse okoliščine, ki storilca obremenjujejo.