VSL Sodba VII Kp 39336/2022

I. Ob reševanju pritožbe se izpodbijana sodba po uradni dolžnosti spremeni tako, da se zoper obdolženega A. A., sina C. in D., rojene E., rojen ... v Ljubljani, EMŠO ..., s prijavljenim stalnim bivališčem na naslovu F., Cesta ..., G.,

na podlagi 4. točke 357. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) zavrne obtožba,

da je drugega tako telesno poškodoval, da je bil zaradi tega začasno oslabljen del njegovega telesa in njegov organ, prizadeta njegova zunanjost, začasno okvarjeno njegovo zdravje in začasno zmanjšana njegova zmožnost za delo, s tem, da je

dne 23. 10. 2021 v Zavetišču H., ... cesta, G., s pestjo najmanj enkrat udaril B. B. v obraz, ob tem je ta utrpel udarnino obraza in zlom nosnih kosti, kar je začasno oslabilo del njegovega telesa in njegov organ, prizadelo njegovo zunanjost, začasno okvarilo njegovo zdravje in začasno zmanjšalo njegovo zmožnost za delo,

s čimer naj bi storil kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe po prvem odstavku 122. člena KZ-1.

II. Po tretjem odstavku 105. člena ZKP se oškodovanca s premoženjskopravnim zahtevkom napoti na pravdo.

III. Po prvem odstavku 96. člena ZKP obremenjujejo stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP ter potrebni izdatki obdolženca in potrebni izdatki in nagrada njegove zagovornice, proračun.

1Okrajno sodišče v Ljubljani je z izpodbijano sodbo obdolženega A. A. spoznalo za krivega storitve kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe po prvem odstavku 122. člena KZ-1. Izreklo mu je pogojno obsodbo, v kateri mu je določilo denarno kazen v višini 30 dnevnih zneskov, to je upoštevaje višino dnevnega zneska 33,00 EUR, skupaj 990,00 EUR, ki pa ne bo izrečena, če obdolženi v preizkusni dobi enega leta ne bo storil novega kaznivega dejanja. Če bo pogojna obsodba preklicana, bo moral obdolženi izrečeno denarno kazen plačati v roku treh mesecev, če se ne bo dala niti prisilno izterjati, pa jo bo sodišče izvršilo tako, da bo za vsaka začeta dva dnevna zneska, to je 66,00 EUR, določilo en dan zapora. Na podlagi drugega odstavka 105. člena ZKP je oškodovanca B. B. s premoženjskopravnim zahtevkom napotilo na pravdo. Po prvem odstavku 95. člena ZKP je obdolžencu naložilo povrnitev stroškov kazenskega postopka, vključno s sodno takso, kar bo odmerjeno po pravnomočnosti sodbe.

2Zoper sodbo se je pritožila obdolženčeva zagovornica iz vseh pritožbenih razlogov in predlagala, naj višje sodišče pritožbi ugodi ter izpodbijano sodbo razveljavi in obdolženca oprosti obtožbe, podrejeno, naj sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3Pritožbeno sodišče je še pred razpisom pritožbene seje prejelo dopis obdolženčeve zagovornice z dne 8. 4. 2024, da jo je obdolženi obvestil, da je v časopisu in na Facebooku zasledil objavo o smrti brezdomca B. B. in ker je torej vložnik predloga za pregon v konkretni zadevi umrl, obdolženec meni, da ni več podlage za vodenje kazenskega postopka.

4V skladu s pooblastilom iz četrtega odstavka 377. člena ZKP je pritožbeno sodišče na Upravni enoti Ljubljana, Oddelku za matične zadeve in državljanstva opravilo poizvedbe, ali je v knjigo umrlih vpisana oseba z imenom B. B., rojen ... Prejelo je odgovor Upravne enote Ljubljana z dne 22. 4. 2024, da je B. B., rojen ..., EMŠO ..., umrl ... 2024, kar izhaja tudi iz priloženega izpiska iz matičnega registra o smrti oškodovanca B. B.

5Situacijo, ko oškodovanec, ki je upravičen vložiti predlog za kazenski pregon, umre med postopkom, ureja 55. člen ZKP. Po tej določbi lahko v primeru smrti oškodovanca v času od začetka kazenskega postopka do njegove pravnomočnosti njegov zakonec, ali oseba s katero je živel v zunajzakonski skupnosti, otroci, starši, posvojenci, posvojitelji, bratje in sestre v treh mesecih po njegovi smrti izjavijo, da nadaljujejo postopek. Trimesečni rok za podajo izjave o nadaljevanju postopka je objektivni rok, ki teče od smrti oškodovanca in ne od trenutka, ko bi upravičene osebe lahko izvedele za njegovo smrt (subjektivni rok), prav tako ta rok ni vezan na subjektivni in objektivni rok iz drugega odstavka 52. člena ZKP. V skladu z ustaljeno sodno prakso in razlago procesne teorije, sodišče ni dolžno ugotavljati, ali v konkretnem primeru obstajajo osebe iz 55. člena ZKP, jih iskati in poučevati o njihovi pravici do nadaljevanja postopka (sodba Vrhovnega sodišča RS I Ips 426/2008 z dne 5. 3. 2009). Če po poteku trimesečnega roka od smrti oškodovanca nobeden od upravičencev iz 55. člena ZKP ne poda izjave za nadaljevanje postopka, predstavlja to v primeru predlagalnega delikta obstoj okoliščine, ki izključuje kazenski pregon, saj kazenski postopek teče brez predloga oškodovanca za pregon.

6Postopek zoper obdolženega A. A. je tekel na podlagi predloga za pregon oškodovanca B. B., po obtožnem predlogu Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani. Kot izhaja iz izpiska iz matičnega registra o smrti je oškodovanec B. B. umrl ... 2024, torej pred pravnomočno končanim kazenskim postopkom, kar pomeni, da je za nadaljevanje kazenskega pregona potrebna izjava v 55. členu KZ taksativno naštetih upravičencev. Ti v zakonsko določenem roku treh mesecev od smrti oškodovanca niso podali izjave, da želijo nadaljevati pregon. Ker je torej v času odločanja o utemeljenosti pritožbe zoper sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani, izrečeno zoper obdolženega A. A. podana okoliščina, ki izključuje kazenski pregon, je pritožbeno sodišče ob reševanju pritožbe po uradni dolžnosti izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je zoper obdolženega na podlagi 4. točke 357. člena ZKP zavrnilo obtožbo, da naj bi storil kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe po prvem odstavku 122. člena KZ-1 na škodo pokojnega B. B.

7V posledici izreka take sodbe je pritožbeno sodišče oškodovanca s premoženjskopravnim zahtevkom na podlagi tretjega odstavka 105. člena ZKP napotilo na pravdo.

8Izrek o stroških kazenskega postopka temelji na določbi prvega odstavka 96. člena ZKP v zvezi s prvim odstavkom 98. člena ZKP.