VSL Sodba II Cpg 188/2024

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Toženka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka in mora tožniku povrniti njegove stroške pritožbenega postopka v znesku 153,00 EUR.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo naložilo toženki, da tožniku plača 747,85 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 3. 2022 do plačila in odločilo, da toženka sama nosi svoje stroške postopka.

2Zoper sodbo se pritožuje toženka iz razloga zmotne uporabe materialnega prava in višjemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.

3Tožnik je odgovoril na pritožbo in višjemu sodišču predlaga, da pritožbo kot neutemeljeno zavrne in potrdi izpodbijano sodbo.

4Pritožba ni utemeljena.

5Obravnavana zadeva predstavlja gospodarski spor majhne vrednosti, saj vrednost spornega predmeta ne presega 4.000,00 EUR (495. člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP). O pritožbi je zato odločila sodnica posameznica (peti odstavek 458. člena ZPP). Višje sodišče je v sporu majhne vrednosti vezano na dejansko stanje, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje (prvi odstavek 458. člena ZPP).

6Spor zadeva problematiko obveznosti družbenikov za dolgove družb, ki so bile izbrisane na podlagi Zakona o finančnem poslovanju podjetij - ZFPPod, v povezavi z Zakonom o odpravi krivic zaradi izbrisa pravnih oseb iz sodnega registra v obdobju od 23. julija 1999 do 15. januarja 2008 - ZOKIPOSR. Slednji v bistvenem ureja pravico družbenikov izbrisanih družb do povračila škode, ki jim je nastala s prevzemom obveznosti izbrisanih družb, način določitve višine škode in postopek uveljavljanja odškodnine. Ureja tudi odgovornost Republike Slovenije za terjatve upnikov, ki razpolagajo s pravnomočnim izvršilnim naslovom proti družbenikom, ki so prevzeli odgovornost za dolgove izbrisanih družb, in svoje terjatve še niso dobili plačane ali pa ta ni drugače prenehala ali zastarala.

7Tožnik je s predmetno tožbo od Republike Slovenije zahteval plačilo zneska, ki mu je bil odvzet v izvršbi. Trdil je, da je toženka prevzela njegov dolg na podlagi tretjega odstavka 17. člena ZOKIPOSR, zato mu je v izvršbi odvzet znesek dolžna povrniti.

8Iz prvostopenjske sodbe izhaja naslednje bistveno dejansko stanje:

- tožnik je bil edini družbenik družbe A. d. o. o., ki je bila v skladu s ZFPPod izbrisana iz sodnega registra 26. 5. 2006;

- že pred izbrisom družbe A. d. o. o. je njen upnik B. d. o. o. v postopku pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani VI Pg 927/98 dobil izvršilni naslov, na podlagi katerega se je kasneje vodil izvršilni postopek;

- zaradi izbrisa družbe A. d. o. o. so na tožnika kot aktivnega družbenika prešle vse obveznosti izbrisane družbe;

- nad tožnikom se je vodil postopek osebnega stečaja, v katerem je sodišče predlog za odpust obveznosti po ugovoru stečajnega upravitelja zavrnilo, ker je tožnik podal napačne podatke o svojem premoženju in je tekom postopka razpolagal s svojim premoženjem brez soglasja stečajnega upravitelja;

- ker terjatev upnika B. d. o. o. ni bila v celoti poplačana, je ta po končanem stečajnem postopku zoper tožnika ponovno vložil predlog za izvršbo, ki se vodi pred Okrajnim sodiščem v Domžalah pod opr. št. I 54/2021 zaradi plačila 17.394,32 EUR;

- v izvršilnem postopku I 54/2021 je bila opravljena izvršba na tožnikovo pokojnino, od katere je bil 28. 2. 2022 odtegnjen znesek 747,58 EUR;

- tožnik je 15. 2. 2022 predlagal toženki, da kot novi dolžnik vstopi v izvršilni postopek I 54/2021 in prevzame dolg, kar je toženka 16. 5. 2022 z dopisom zavrnila.

9Sodišče prve stopnje je zaključilo, da tretji odstavek 17. člena ZOKIPOSR gramatikalno jasno uzakonja domnevo prehoda dolga odgovornih družbenikov na Republiko Slovenijo brez omejitev. Namen zakonodajalca pri sprejemu ZOKIPOSR je bil v tem, da za vse še neplačane obveznosti družbenikov izbrisanih družb odgovarja država. Z dnem uveljavitve ZOKIPOSR je toženka ex lege prevzela dolg tožnika, ki je s tem postal prost obveznosti (429. člen Obligacijskega zakonika - OZ). V izvršbi je bil tožniku odvzet znesek za poplačilo tujega (toženkinega) dolga. Zato je na podlagi 191. in 197. člena OZ utemeljen tožnikov zahtevek, da mu toženka zanjo plačana sredstva povrne.

10Sporni tretji odstavek 17. člena ZOKIPOSR se glasi: "Z uveljavitvijo tega zakona se šteje, da je Republika Slovenija prevzela dolg odgovornega družbenika do upnikov iz 6. točke 2. člena tega zakona¹ pod pogoji, ki jih za prevzem dolga določa zakon, ki ureja obligacijska razmerja, in da je upnik v prevzem dolga privolil ter da so prenehala vsa zavarovanja dolga. Upniki, razen Republike Slovenije, lahko na podlagi tega zakona plačilo še neplačanega dela svoje terjatve do družbenikov izbrisane družbe, od prevzemnika uveljavljajo pod enakimi pogoji, kot če bi plačilo zahtevali od družbenika izbrisane družbe ali njegovih dedičev. Če je bilo dogovorjeno obročno plačilo tega dolga, ostane dogovor v veljavi pod pogoji iz prejšnjega stavka, razen če se upnik in prevzemnik dogovorita drugače. Upravičenec lahko skladno z 8. členom tega zakona zahteva sklenitev sporazuma z Državnim odveteništvom o ugotovitvi nastopa tega dejstva, v primeru, da se zoper upravičenca začne sodni postopek ali je ta v teku, pa upravičenec s tem seznani Državno odvetništvo."

11Pritožnica prvostopenjskemu sodišču očita zmotno razlago tretjega odstavka 17. člena ZOKIPOSR in se pri tem naslanja na stališča, ki jih je v svojih odločbah zavzelo Višje sodišče v Celju.² Iz njih izhaja, da ZOKIPOSR ne omogoča neposrednega nadaljevanja izvršbe na novega dolžnika (Republiko Slovenijo), ker je tretji odstavek 17. člena ZOKIPOSR le materialnopravne narave, kar naj bi pomenilo, da morajo upniki skozi postopek pri Državnem odvetništvu Republike Slovenije (7. in 8. člen ZOKIPOSR). To pomeni, da je za prevzem dolga potreben posebni sporazum med upnikom in Državnim odvetništvom Republike Slovenije (četrti odstavek 8. člena ZOKIPOSR). Prav tako iz teh odločb izhaja stališče, da velja 5. člen ZOKIPOSR tudi za upnike in ne le za družbenike, ki uveljavljajo odškodnino na podlagi tega zakona.

12Nepravilnost pritožničinega stališča izhaja iz odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije U-I-115/23 z dne 4. 4. 2024. V 55. točki obrazložitve je Ustavno sodišče Republike Slovenije zapisalo, da je v tretjem odstavku 17. člena ZOKIPOSR urejen zakoniti prevzem dolgov iz izvršilnih naslovov, ki jih imajo družbeniki do upnikov. Novi dolžnik postane Republika Slovenija, in to se zgodi (za dolgove iz tedaj že obstoječih izvršilnih naslovov) že z uveljavitvijo zakona in ne šele po zaključku nekega posebnega postopka. Ustavno sodišče Republike Slovenije je potrdilo tudi, da 5. člen ZOKIPOSR ne posega v ureditev po tretjem odstavku 17. člena: "Predlagatelj sicer meni, da bi država morala prevzeti dolg le tistih odgovornih družbenikov, ki izpolnjujejo pogoje za odškodnino iz 5. člena ZOKIPOSR, vendar tretji odstavek 17. člena ZOKIPOSR tega ne določa." Glede sporazuma o prevzemu dolga (četrti odstavek 8. člena ZOKIPOSR) je Ustavno sodišče Republike Slovenije dodatno pojasnilo (56. točka obrazložitve): "Seveda lahko država in upnik še vedno skleneta sporazum, s katerim, upoštevaje, da je dolg že na podlagi zakona prevzela država, z učinkom za naprej regulirata določena vprašanja v zvezi z odplačilom dolga."

13Zato ni dvoma, da tretji odstavek 17. člena ZOKIPOSR določa prevzem dolga s strani države na podlagi samega zakona, brez potrebe po dodatnih postopkih ali omejitvah. To pomeni, da je razlaga navedene zakonske določbe s strani sodišča prve stopnje pravilna, pritožničino stališče pa se posledično izkaže za zmotno. Z dnem uveljavitve ZOKIPOSR, to je 15. 12. 2021, je prišlo do zakonitega prevzema dolga tožnika do družbe B. d. o. o. Tožnik je na ta dan postal prost obveznosti (429. člen OZ). Zato je z odvzemom vtoževanega zneska tožniku v izvršilnem postopku I 54/2021 prišlo do plačila toženkinega dolga s strani tožnika. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da mu je toženka dolžna ta znesek povrniti v skladu s 197. členom OZ. Ta namreč določa, da kdor za drugega kaj potroši ali stori zanj kaj drugega, kar bi bil ta po zakonu dolžan storiti, ima pravico zahtevati od njega povračilo.

14Višje sodišče kot neutemeljene šteje tudi pritožbene navedbe, da lahko takšna razlaga določil ZOKIPOSR, kot jo je zavzelo prvostopenjsko sodišče, pripelje do dejanskih stanj, ki so v nasprotju z načelom pravičnosti in enakosti pred zakonom. Že iz razloga, ker je razlaga tretjega odstavka 17. člena ZOKIPOSR s strani sodišča prve stopnje pravilna, kot je obrazloženo zgoraj. Nadalje pa tudi iz razloga, ker pritožnica tega očitka oziroma povezave med zavrnitvijo odpusta obveznosti v postopku osebnega stečaja in kršitvijo načela pravičnosti ter enakosti pred zakonom z ničemer ne pojasni in ne utemelji. Zato niti ni jasno, kaj s tem pritožbenim očitkom misli. Sam po sebi zavrnjen odpust obveznosti v osebnem stečaju ne predstavlja pravno pomembnega dejstva za odločitev v tem sporu, saj ZOKIPOSR v svojih določilih nanj ne veže nobene pravne posledice. Zato je pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava tudi v tem pogledu neutemeljen.

15S tem je višje sodišče odgovorilo na vse pomembne pritožbene navedbe (prvi odstavek 360. člena ZPP). Pritožbene navedbe so neutemeljene, drugih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, pa ni zaznalo (drugi odstavek 350. člena ZPP). Zato je pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

16Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na 154. členu ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP. Zaradi neuspeha s pritožbo toženka sama nosi svoje stroške, mora pa tožniku povrniti njegove stroške pritožbenega postopka. V skladu z Odvetniško tarifo (OT) in priglašenim stroškovnikom je tožnik upravičen do povračila stroškov za odgovor na pritožbo - 250 točk in 2% materialnih stroškov - 5 točk. Višje sodišče tožniku ni priznalo stroškov za konferenco s stranko, ker se v skladu s sodno prakso šteje, da je ta postavka že vsebovana v odgovoru na pritožbo. Prav tako mu ni priznalo priglašenega stroška 22% DDV, ker pooblaščenec tožnika ne navaja niti da bi bil zavezanec za DDV niti ID številke za DDV. Vrednost točke je 0,60 EUR. Tožnik je upravičen do povračila 153,00 EUR stroškov pritožbenega postopka.

¹ Upnik je v ZOKIPOSR definiran kot fizična ali pravna oseba, ki razpolaga s pravnomočnim izvršilnim naslovom proti ustanovitelju, družbeniku ali delničarju izbrisane družbe, ki svoje terjatve iz tega izvršilnega naslova ni prejel plačane ali ni drugače prenehala in obveznost iz tega naslova ni zastarala.
² Navaja odločbe VSC I Ip 218/2022, VSC I Ip 254/2022, VSC I Ip 160/2022 in VSC I Ip 252/2022.