VSL Sklep I Ip 625/2024

Pritožba se v delu zoper točko 1 in 2 sklepa zavrne in sklep v tem delu potrdi.

V delu zoper točko 3 izreka sklepa pa se pritožba zavrže.

1Sodišče prve stopnje je sklenilo:

"1. Položena varščina najboljšega ponudnika na spletni javni dražbi dne 6. 12. 2023 družbe A. d. o. o., Republika Hrvaška, matična številka: 000, v višini 7.735,00 EUR se zadrži na računu sodišča.

2Drugemu najboljšemu ponudniku B. B. se določi rok 30 dni od prejema tega sklepa za položitev celotne kupnine v višini 41.875,00 EUR.

3Predlog C. B. z dne 18. 4. 2024 za podaljšanje roka za plačilo kupnine se zavrže."

2Zoper navedeni sklep je najboljši ponudnik A. d. o. o. vložil po svojem pooblaščencu pritožbo iz razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava ter predlagal, da sodišče njegovi pritožbi ugodi, sklep razveljavi in zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v ponovno odločanje, podredno pa predlaga, da razveljavi 1. točko napadenega sklepa. Obrazlaga, da je sodišče dne 6. 12. 2023 opravilo drugo spletno javno dražbo za prodajo nepremičnine, kjer je najboljšo ponudbo dal pritožnik, ki celotne kupnine ni položil v roku, ki je bil določen v odredbi o prodaji (do dne 5. 1. 2024), vendar je celotno kupnino položil dne 18. 1. 2024, posledično je sodišče štelo, da je pritožnik neupravičeno zamudil rok za plačilo kupnine in zato odločilo, da se varščina zadrži na računu sodišča. Pritožnik meni, da je odločitev napačna, da je njegova zamuda opravičljiva in da pritožnik ne sme trpeti negativnih finančnih posledic zamude roka. Z uvedbo spletne javne dražbe je prišlo do daljšega časovnega zamika med potekom javne dražbe in izdajo sklepa o domiku. Višje sodišče v Mariboru je v sklepu VSM I Ip 297/2022 z dne 15. 6. 2022 odločilo, da se avtomatiziranim opravilom (elektronska javna dražba), dokler jih ne potrdi sodišče, ne sme dati enakega pomena kot ravnanju sodišča na naroku glede ugotovitve najboljšega ponudnika, ki ji takoj sledi razglasitev sklepa o domiku. Sodišče prve stopnje je odgovorilo, da se je v tej zadevi presojalo vprašanje posledic stečajnega postopka v zvezi s prodajo nepremičnine. To sicer drži, vendar ni sporno, da se je z elektronsko javno dražbo spremenil potek dražbe in da zaradi časovnega zamika lahko pride do spremenjenih okoliščin in nejasnosti, ki jih relevantne določbe ZIZ niso predvidevale. Take relevantne okoliščine so v tem primeru:

1) sodišče samo ni bilo prepričano, kdo je kupil nepremičnino na dražbi in je zato D. D. poslalo dopis, kjer ga poziva, da sporoči, kdo je kupec. D. D. je sodišču z dopisom z dne 15. 12. 2023 odgovoril, kdo je kupec, ni bil pa prepričan, ali bo sodišče njegov odgovor upoštevalo, saj sklepa o domiku ni prejel;

2) pritožnik je prejel sklep o domiku šele 22. 1. 2024, po lastni poizvedbi na izvršilnem vpisniku sodišča, ko je rok za plačilo in celotne kupnine po odredbi o prodaji že potekel;

3) odredba o prodaji je imela v 9. točki določen rok za plačilo celotne kupnine, vendar odredba ni opozorila kupca o pravnih posledicah zamude roka, pri čemer pritožnik zaradi prejema poziva sodišča ni mogel z gotovostjo vedeti, kdo je za sodišče kupec, sklepa o domiku pa pritožnik ni prejel do roka;

4) odredba o prodaji na petih straneh navaja relevantne določbe ZIZ, te zakonske določbe pa niso predvidevale časovnega zamika med opravo elektronske javne dražbe in izdajo sklepa o domiku, zato utemeljitev sodišča prve stopnje, da nepoznavanje prava škodi, ni na mestu;

5) v nejasnosti postopka se je ujel drugi najboljši ponudnik B. B.;

6) pritožnik je znotraj roka za plačilo celotne kupnine na izvršilnem vpisniku naredil osebne poizvedbe, kjer so mu rekli, da naj počaka na sklep o domiku, s čimer je bil zaveden;

7) pritožnik je plačal celotno kupnino nekaj dni po poteku roka določenega v odredbi o prodaji, sodišče bi moralo šteti zamudo pri plačilu kupnine le za nekaj dni kot opravičljivo zmoto in izdati sklep o izročitvi nepremičnine najboljšemu ponudniku pritožniku.

Pritožbenih stroškov pritožnik ni priglasil.

3Drugi najboljši ponudnik B. B. je odgovoril na pritožbo ter predlagal zavrnitev pritožbe.

4Pritožba zoper točko 1 in 2 sklepa je neutemeljena, zoper točko 3 pa nedovoljena.

K pritožbi zoper točko 1 in 2 sklepa:

5Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna in zakonita in se v izogib ponavljanju višje sodišče v celoti sklicuje na pravilne razloge sodišča prve stopnje. Sicer pa v pritožbi pritožnik ne nasprotuje dejanskim ugotovitvam sodišča prve stopnje, da je zamudil v odredbi določen rok 30. dni za plačilo kupnine, ki ni bil podaljšan, meni le, da so zato podani opravičljivi razlogi. Višje sodišče se s pritožbenimi razlogi ne strinja.

6Pravilno je materialnopravno stališče sodišča prve stopnje, da mora v skladu s 191. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) kupec položiti kupnino v roku, ki je določen v odredbi o prodaji in to ne glede na to, kdaj je izdan sklep o domiku, in da ker pritožnik ni plačal kupnine v roku, določenemu v 9. točki odredbe o prodaji, to je v 30. dneh od spletne javne dražbe, to je do vključno 5.1.2024, temveč šele, 18. 1. 2024, nastopijo pravne posledice iz 2. odstavka 191. člena ZIZ. V nasprotju s stališčem pritožnika, se višje sodišče pridružuje zaključkom sodišča prve stopnje, da navedeno velja tudi v primeru, če je opravljena spletna javna dražba, saj 188.a člen ZIZ določa, da če se nepremičnina prodaja na spletni javni dražbi, se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o javnih dražbah, razen drugega odstavka 186. člena tega zakona in če ni v tem členu določeno drugače. Ker v tem členu, torej 188.a ZIZ, ni določeno drugače, velja prvi odstavek 191. člena ZIZ, da mora kupec položiti kupnino v roku, ki je določen v odredbi o prodaji in drugi odstavek 191. člena ZIZ, ki določa, da če kupec v določenem roku ne položi kupnine, se mu položena varščina ne vrne, ampak razdeli v skladu s 197. in 189. členom tega zakona, sodišče pa lahko na predlog upnika in glede na okoliščine prodaje pozove na plačilo kupnine drugega oziroma naslednje najboljše kupce, ki v to privolijo. Glede na citirana določila dolžnost plačila kupnine v roku, določene v odredbi o prodaji, ni vezana na izdajo sklepa o domiku, ki sicer sledi uspešnemu zaključku spletne javne dražbe. Sicer pa je dražitelj na podlagi 3. odstavka 12. člena Pravilnika o objavah prodaj v spletnem iskalniku in spletnih javnih dražbah v izvršilnih postopkih tekom spletne dražbe znotraj sistema e-dražbe seznanjen z vsakokratno najboljšo ponudbo in s tem ali je njegova ponudba najboljša.

7Pritožnik se v zvezi z zatrjevanjem drugačne materialnopravno razlage neuspešno sklicuje na sklep Višjega sodišča v Mariboru opr. št. I Ip 297/2022. Že sodišče prve stopnje je pravilno pritožniku odgovorilo, da ne gre za primerljivo dejansko stanje. V sklepu I Ip 297/2022 se je postavilo materialno pravno vprašanje, s katerim pravnim dejanjem sodišča se šteje prodaja opravljena pri spletni javni dražbi v razmerju do pridobitve ločitvene pravice glede na 2. točko tretjega odstavka 132. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, in ne do kdaj je treba plačati kupnino. Tako se je višje sodišče v zgoraj navedeni sodni odločbi opredelilo, da je to sklep o domiku, ni pa se odločalo o materialnopravnem vprašanju uporabe 191. člena ZIZ, torej do kdaj najboljši kupec še lahko plača kupnino, da pridobi pravne učinke, ki jih ZIZ določa za najboljšega ponudnika v skladu s 192. členom ZIZ. Šele 192. člen ZIZ namreč določa, da morata biti za izročitev nepremičnine kupcu kumulativno izpolnjena dva pogoja, to je plačilo kupnine (ob upoštevanju 191. člena ZIZ) in izdaja sklepa o domiku. Torej je izdaja sklepa o domiku pravno relevnatna le pri presoji ali so podani pogoji za izročitev nepremičnine kupcu, ne pa ali je plačilo kupnine plačano v roku določenem v odredbi o prodaji.

8Na drugačno odločitev ob pravilni uporabi 191. člena ZIZ v konkretnem primeru tudi ne morejo vplivati okoliščine, na katere se pritožnik sklicuje v pritožbi. V zvezi z okoliščinami, ki jih pritožnik navaja pod točko 1/1 do 1/4 pritožbe je navesti, da je že sodišče prve stopnje pritožniku glede na enake trditve v postopku pred sodiščem prve stopnje odgovorilo, da iz poziva sodišča z dne 6. 12. 2023 izhaja, da je prvo sodišče pritožnika izrecno opozorilo, da poziv sodišča na točno opredelitev naziva najboljšega ponudnika ne vpliva na potek roka za plačilo kupnine, določenega v odredbi o prodaji in da posebnega opozorila v zvezi s pravnimi posledicami nepravočasnega plačila kupnine, ki so določene v 2. odstavku 191. člena ZIZ, v odredbi o prodaji ni potrebno navesti. Višje sodišče se navedenemu pridružuje, sicer pa navedeni materialno pravni zaključek izhaja iz razlogov, ki jih je višje sodišče navedlo pod točko 6 te obrazložitve. V zvezi z okoliščino, na katero opozarja točka 1/3 pritožbe, je pritožniku še pojasniti, da Zakon o izvršbi in zavarovanju ne v 181. členu, ki določa vsebino odredbe o prodaji niti v že citiranem 191. členu ne določa, da mora biti morebitni kupec opozorjen na pravne posledice, v kolikor ne položi kupnine v določenem roku. Sicer pa je pritožnik pravna oseba ter se za subjekt gospodarskega poslovanja predvideva, da pozna vsa pravila poslovanja, saj ne gre za laično fizično osebo.

9Okoliščina, zatrjevana pod točko 1/5 pritožbe, na materialnopravno pravilnost odločitve sodišča prve stopnje ne more vplivati, saj jo pritožnik podrobneje niti ne pojasni, prav tako pa se ne nanaša nanj. Sicer pa je sodišče prve stopnje pod točko 2 izreka izpodbijanega sklepa pravilno, upoštevaje drugi odstavek 191. člena ZIZ, šele določilo drugemu najboljšemu kupcu rok za plačilo kupnine, posledično pa je njegov predlog za podaljšanje roka kot preuranjen zavrglo.

10Tudi morebitni zatrjevani nedokazani neformalni razgovori pritožnika na izvršilnem vpisniku, kot jih zatrjuje pritožnik pod točko 1/6 pritožbe, na pravilnost odločitve ne morejo vplivati, saj so za odločanje v konkretnem postopku pravno relevantna le določila Zakona o izvršbi in zavarovanju in na podlagi teh določil izdana odredba. Sodišče namreč posluje s strankami le na podlagi njihovih pismenih vlog v skladu s 5. členom ZIZ v obliki sklepa ali odredbe. Sicer pa je že navedeno, da je bil pritožnik še v dopisu sodišča z dne 6. 12. 2023 posebej opozorjen, da morebitno kasnejša izdaja sklepa o domiku ne vpliva na rok za plačilo kupnine, ki je določen v odredbi o prodaji.

11Posledično je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da se položena varščina zadrži na računu sodišča in da se drugemu najboljšemu ponudniku določi rok 30 dni od prejema tega sklepa za položitev celotne kupnine v višini 41.875,00 EUR.

12Glede na navedeno, ker niso podani ne pritožbeni razlogi ne razlogi, na katere pazi višje sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP, v zvezi s 15. členom ZIZ), je višje sodišče pritožbo v delu, v kolikor se nanaša na točko 1 in 2 izreka sklepa zavrnilo in sklep v izpodbijani 1 in 2 točki potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

K pritožbi zoper točko 3 sklepa:

13Glede na to, da se izpodbijana točka 3 sklepa ne nanaša na pritožnika, je višje sodišče v tem delu pritožbo kot nedovoljeno zavrglo (smiselna uporaba 333. člena, četrtega odstavka 343. člena ZPP in 1. točke 365. člena ZPP, vsi v zvezi s 15. členom ZIZ).

Odločitev o stroških pritožbenega postopka

14Izrek o stroških pritožbenega postopka je odpadel, ker jih ne pritožnik v pritožbi ne C. B. v odgovoru na pritožbo nista priglasila.