VSL Sklep II Cp 711/2024

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog tožnikov za izdajo začasne odredbe, da se jih pooblasti, da sami ali po svojih izpolnitvenih pomočnikih na toženkine stroške, ki naj jih ta predhodno (v višini 1.000 EUR) založi, takoj odstranijo nepremične lesene ograje (skupaj zbite deske), ki jih je toženka zabila in nastavila na pot, tako da bodo imeli tožniki omogočen prost dostop, uporabo in nemoteno posest dovozne poti, ki poteka po vzhodni strani parcele 50/1, k. o. X, z javne ceste do parcel 25 in 26, obe k. o. X, kjer stoji stanovanjska hiša na naslovu X., kot so jo izvrševali do 18. 2. 2024.

2Tožniki, ki se zoper sklep pritožujejo iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP,¹ pritožbenemu sodišču predlagajo, da izpodbijani sklep spremeni (tako, da predlogu za izdajo začasne odredbe ugodi), oziroma podredno, da ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Nasprotujejo presoji, da niso z verjetnostjo izkazali, da je dovozna pot edina pot, po kateri lahko dostopajo do svoje hiše. Na svojo parcelo ne morejo dostopati na severu preko parcele 24/2, ker je vmes parcela 24/1, ki je v lasti fizičnih oseb. Zaradi prevelikega naklona brežine dostop z vozili ni mogoč niti preko parcele 614/1, kar izhaja tudi s predloženih fotografij. Zaradi toženkinega ravnanja je bila intervencija policije in reševalcev, potrebna zaradi poslabšanja zdravstvenega stanja A. A., enkrat že onemogočena. Prva tožnica je stara 70 let in 70 % gluha. Zaradi nastavljene ovire se tožniki z nobenim vozilom ne morejo pripeljati do svoje hiše. Ne držijo razlogi sodišča, da predlaganih dokazov ni izvedlo zato, ker izvedba predlaganih dokazov ne bi z ničemer prispevala k dodatni razjasnitvi zadeve. Tožniki so dokazali, da je začasna odredba nujno potrebna, da se prepreči nastanek težko nadomestljive škode. Toženka z odstranitvijo ovire ne bi utrpela hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale tožnikom. Toženka poti ne uporablja, fizično oviro je nastavila zgolj zato, da nagaja tožnikom.

3Toženka v odgovoru na pritožbo, v katerem med drugim navaja, da lahko tožniki svoja vozila parkirajo z zgornje strani, kjer je glavni vhod v hišo (tam so v preteklosti parkirala tudi intervencijska vozila), predlaga njeno zavrnitev.

4Pritožba je utemeljena.

5Tožniki s tožbo, ki ima pravno podlago v določbah 32. do 34. člena SPZ², zahtevajo vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja (odstranitev lesene ograje s poti, tako da bodo lahko uporabljali dovozno pot, ki poteka od javne ceste po vzhodnem delu parcele 50/1 do parcel 25 in 26³, kjer stoji njihova hiša) in prepoved bodočih podobnih motilnih ravnanj. Skupaj s tožbo so predlagali izdajo regulacijske začasne odredbe, katere namen je takojšnja ureditev spornega razmerja in katere vsebina se (v pretežnem delu) prekriva z vsebino tožbenega zahtevka.

6Sodišče prve stopnje je pogoje za izdajo začasne odredbe presojalo na podlagi 272. člena ZIZ,⁴ ter pri tem pravilno upoštevalo, - da je regulacijsko začasno odredbo mogoče izdati, če je potrebna, da se prepreči uporaba sile ali nastanek težko nadomestljive škode, in - da je treba standard težko nadomestljive škode razlagati restriktivno. Ugotovilo je verjeten obstoj terjatve (prvi odstavek 272. člena ZIZ): tožniki so imeli zadnjo mirno posest dovozne poti, ki poteka z javne ceste po vzhodni strani toženkine parcele 50/1, do parcel 25 in 26, na katero je toženka postavila (pritrdila) leseno ograjo, ki tožnikom onemogoča uporabo poti. Predlog za izdajo začasne odredbe je zavrnilo, ker je štelo, da tožniki niso izkazali, da jim v posledici toženkinega samovoljnega ravnanja grozi nastanek težko nadomestljive škode (2. alineja drugega odstavka 272. člena ZIZ⁵). Na podlagi ortofoto posnetka, pridobljenega iz sistema PISO (priloga C1),⁶ je ugotovilo, da sporna dovozna pot ne predstavlja edinega dostopa do hiše - dostop na cesto (parceli 614/1 in 24/2) je mogoč tudi s severne strani parcele 26. Izpodbijani sklep torej temelji na ugotovitvi, da lahko tožniki za dostop do svoje hiše z vozili uporabljajo alternativno pot.

7Pritožbena navedba, da je med parcelama 614/1 in 26 visoka brežina (vidna tudi na predloženih fotografijah št. 4 in 5 v prilogi A3), ki onemogoča dostop (dovoz), vzbuja dvom o pravilnosti ugotovitve, da lahko tožniki do svoje parcele z javne ceste z vozili dostopajo tudi s severne strani. Pritožniki so v zvezi s trditvijo, da je pot po parceli 50/1 edina dovozna pot do njihove hiše, zato jim zaradi nastavljene ovire grozi nastanek težko nadomestljive škode, predlagali izvedbo več dokazov, med drugim z zaslišanjem strank in ogledom na kraju samem. Sodišče je izvedbo predlaganih dokazov zavrnilo z obrazložitvijo, "da je bilo dejansko stanje dovolj popolno razjasnjeno ter izvedba predlaganih dokazov ne bi z ničemer prispevala k dodatni razjasnitvi zadeve." Pritožbena graja takšnega ravnanja je utemeljena.

8Četudi je postopek po predlogu za izdajo začasne odredbe sumaren in hiter ter se v njem odloča na podlagi dokaznega standarda verjetnosti, to ne pomeni, da je dokazovanje v tej fazi postopka omejeno le na listinske dokaze (oziroma dokaze, ki jih je mogoče izvesti zunaj naroka). Posebej to velja v primeru (kot je tudi konkretni), ko ni razlogov za hitenje z zavrnitvijo predloga za zavarovanje. Razlogi, s katerimi je sodišče prve stopnje utemeljilo odločitev o zavrnitvi predlaganih dokazov, predstavljajo nedopustno vnaprejšnjo dokazno oceno, da so izvedeni dokazi dovolj prepričljivi in popolni, da jih tudi novi dokazi ne bi mogli ovreči. Tožniki so podali trditve (o nemožnost uporabe edine dovozne poti do svojega bivalnega objekta), ki bi, če bi se izkazale za resnične, lahko utemeljile izdajo začasne odredbe.⁷ Ker bi izvedba predlaganih dokazov lahko vodila k drugačni odločitvi o predlogu za zavarovanje, predstavlja zavrnitev predlaganih dokaznih predlogov bistveno kršitev pravil postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

9Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrača sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP). Sodišče prve stopnje naj v zvezi z izpostavljenim pravno odločilnim dejstvom izvede predlagane dokaze (ali pa zavrnitev dokaznih predlogov obrazloži z ustavno skladnimi razlogi), nato pa ponovno presodi, ali je z verjetnostjo izkazano, da je začasna odredba potrebna zaradi preprečitve nastanka težko nadomestljive škode.

10Kadar je postopek zavarovanja del pravdnega postopka, so stroški zavarovanja terjatve sestavni del pravdnih stroškov. O pritožbenih stroških bo zato odločeno s končno odločbo (četrti odstavek 163. člena ZPP, v zvezi s 15. in 239. členom ZIZ).

-------------------------------
¹ Zakon o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/1999, s spremembami in dopolnitvami.
² Stvarnopravni zakonik, Ur. l. RS, št. 87/2002, s spremembami in dopolnitvami.
³ Vse v obrazložitvi navedene parcele se nahajajo v katastrski občini 000 X.
⁴ Zakon o izvršbi in zavarovanju, Ur. l. RS, št. 51/1998, s spremembami in dopolnitvami.
⁵ Upnik mora verjetno izkazati, da je odredba potrebna, da se prepreči uporaba sile ali nastanek težko nadomestljive škode.
⁶ Posnetek predstavlja bolj razločno verzijo posnetka, ki so ga predložili tožniki (priloga A2).
⁷ Stališče, da je v primeru onemogočenega edinega dostopa do bivalnega objekta podana grožnja težko nadomestljive škode, je bilo zavzeto na primer v sklepih VSL II Cp 1046/2023, VSL II Cp 2494/2017 in VSC Cp 189/2020.