VSL Sklep IV Cp 513/2024

I. Pritožbi predlagateljice se delno ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje spremeni tako,

- da se v drugi alineji IV. točke izreka črta besedilo, ki se glasi: "kolikor predlaga, da se začasno prebivališče otrok določi na naslovu ..., kamor se jima vročajo vse pošiljke;",

- da se doda nova VI. točka izreka, ki se glasi: "Začasno prebivališče otrok se določi na naslovu ..., kamor se jima vročajo vse pošiljke. Ta začasna odredba traja do pravnomočne odločitve sodišča o zadevi oziroma do drugačne odločitve sodišča.",

- da dosedanji VI. in VII. točka izreka postaneta VII. in VIII. točka.

II. V ostalem delu se pritožba predlagateljice in v celoti pritožba nasprotnega udeleženca zavrneta in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdi.

III. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, - da stiki med očetom in sinovoma udeležencev potekajo enkrat tedensko po eno uro pod nadzorom CSD, - da je CSD dolžan mesečno poročati o poteku stikov, - da se izreče denarna kazen 500 EUR za kršitev začasne odredbe, - da začasna odredba velja dva meseca od prvega stika oz. do drugačne odločitve sodišča, - da se zavrnejo materini predlogi za začasno zaupanje otrok materi, za določitev začasnega bivališča otrok na materinem naslovu, za izvajanje stikov pod nadzorom dlje od dveh mesecev, za nadomestitev očetovega soglasja za prevzem mlajšega otroka v vrtcu s strani materine matere in za izrek denarne kazni, višje od 500 EUR.

2Oče v pritožbi zoper navedeni sklep uveljavlja pritožbene razloge zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka.

Ne strinja se z odločitvijo o izvajanju stikov pod nadzorom CSD in določitvijo denarne kazni. Na podlagi izvedenega postopka sodišče ni imelo razlogov za določitev stikov pod nadzorom. Sodišče bi moralo postaviti izvedenca klinične psihologije, še zlasti, ker se z začasno odredbo tako grobo posega v njegovo pravico do stikov z otrokoma in njuno pravico do stikov z njim. Izvedenec bi lahko podal oceno najprimernejših stikov z vidika koristi otrok in potrebnosti stikov pod nadzorom. Otroka se z njim dobro počutita in ju ne ogroža. Zgolj zaradi predlagateljičinega odklonilnega odnosa do njega stiki pod nadzorom niso utemeljeni. Pogoj za izdajo začasne odredbe je ogroženost otrok. Da sinova nista ogrožena, je ugotovilo tudi sodišče. Zanika, da bi bil kdajkoli nasilen do njiju. Navedbe o psihičnem nasilju do otrok so predlagateljičine izmišljotine, ki otroka odtujuje od njega. Dogodki, ki jih opisuje, se niso zgodili na zatrjevan način. Navedbe v predlogu so izrazito pomanjkljive in neresnične in podane zgolj z namenom, prikazati ga kot nasilneža in slabega očeta. Sodišče je odločilo na podlagi predlagateljičinih enostranskih navedb, ni pa upoštevalo njegovih navedb in izvedlo dokazov z zaslišanjem A. A. in B. A., ki bi potrdila, da ni bil nikoli nasilen do predlagateljice in da je bila ona tista, ki ga je tepla, stisnila za roko, vpliva nanj in mu enkrat celo razdrla arkado. Začasno odredbo je mogoče izdati le, če bi brez nje otroku nastale nepopravljive posledice, to pa ni izkazano. Stiki pod nadzorom bi le poglobili odtujenost sinov od njega in porušili njihov odnos. Predlaga, naj se do dokončne odločitve stiki izvajajo brez nadzora vsak drugi vikend od petka popoldan do ponedeljka zjutraj.

3Mati v pritožbi zoper drugo in četrto alinejo IV. točke izreka izpodbijanega sklepa predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da se začasno prebivališče sinov določi na njenem naslovu, kamor se jima vročajo tudi vse pošiljke, in da vrtec, ki ga obiskuje mlajši sin, lahko otroka izroči tudi njegovi babici C. C., da sodni sklep nadomešča očetovo soglasje za prevzem otroka s strani otrokove babice in da je oče to dolžan dopustiti.

Predlog za ureditev začasnega bivališča je temeljil na obveznosti iz Zakona o prijavi prebivališča (v nadaljevanju ZPPre), po katerem je dolžna prijaviti začasno prebivališče na naslovu, na katerem namerava prebivati več kot 90 dni, za prijavo otrokovega začasnega prebivališča pa je potrebno soglasje staršev.

Pri odločanju o predlogu za nadomestitev očetovega soglasja za prevzem otroka v vrtcu s strani otrokove babice sodišče ni upoštevalo vseh možnih vidikov ogroženosti. Sin gre jeseni v šolo. Če ga sama zaradi bolezni ali poškodbe ne bo mogla voziti v vrtec, ves ta čas ne bo mogel obiskovati vrtca. Ker obiskovanje vrtca pomembno prispeva k otrokovemu razvoju, bo njegov psihosocialni razvoj v takem primeru ogrožen.

4Mati v odgovoru na očetovo pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

5Materina pritožba je delno utemeljena. Očetova pritožba ni utemeljena.

6Udeleženca sta starša dečkov, starih deset in pet let. Na materin predlog, vložen v novembru 2023, teče postopek o zaupanju otrok v vzgojo in varstvo, stikih in preživnini.

O očetovi pritožbi

7Odločitev o določitvi stikov pod nadzorom CSD temelji na ugotovitvah,

- da se udeleženca potem, ko se je predlagateljica z otrokoma v juliju 2023 odselila z dotedanjega skupnega doma v najemno stanovanje, nista uspela dogovoriti o stikih in da je v veljavi ukrep prepovedi približevanja očeta materi in otrokoma,

- da je očetova komunikacija do matere neprimerna, žaljiva, ponižujoča, mestoma grozilna in izsiljevalna,

- da je bil žaljiv v komunikaciji s strokovnimi delavci CSD in šole, ki jo obiskuje starejši sin,

- da žaljivo in ponižujoče mnenje o materi vnaša tudi v pogovor z otrokoma, da v pogovoru z njima ni zaznal njune stiske, niti se ni znal ali zmogel odzvati nanjo,

- da oče ni izkazal pripravljenosti za dogovarjanje o stikih,

- da so bili očetu izrečeni ukrepi prepovedi približevanja materi in otrokoma, ki po zadnjem sklepu z dne 29. 12. 2023 veljajo dvanajst mesecev,

- da ob verjetno izkazani nasilni naravi očeta in neobstoju dokazov v smeri indoktrinacije otrok ni verjetno izkazano, da bi mati otroka odtujevala od očeta,

- da je za ohranitev povezanosti med očetom in otrokoma nujna ohranitev stikov, ogroženost otrok zaradi očetove neprimerne komunikacije pa je mogoče preprečiti z izvajanjem stikov pod nadzorom CSD,

- da bo na ta način oče pridobil možnost uvida v neprimernost komunikacije z otrokoma in potrebo po spremembi vedenja do njiju.

8Sodišče jo je oprlo na določbe Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ), po katerih sodišče izda začasno odredbo, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen (161. člen), ogroženost pa je podana tedaj, ko je otrok utrpel ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo na telesnem ali duševnem zdravju in razvoju (157. člen).

9Pritožbene navedbe ne vzbujajo dvoma o verjetni izkazanosti dejstev, na katerih temelji odločitev o nadzorovanih stikih. Ugotovitve o pritožnikovih ravnanjih pred razhodom z materjo njunih sinov niso odločilnega pomena. Že iz tega razloga ni bila potrebna izvedba dokazov z zaslišanjem prič, ki bi izpovedale o posameznih dogodkih iz tega obdobja. Odločitev potrjujejo ugotovitve o načinu in vsebini pritožnikove komunikacije v odnosu do sinov, predlagateljice in institucij po prenehanju partnerske zveze. Te ne temeljijo le na materinih navedbah bodisi v tem postopku bodisi pri CSD ali v šoli, ampak tudi na ugotovitvah in zaznavah teh institucij ter pritožnikovih elektronskih sporočilih materi, katerim verodostojnosti v pritožbi ne nasprotuje. Za verjetno izkazanost ugotovitev, da v odnos z otrokoma vnaša teme in doživljanje svojega odnosa z njuno materjo in da ne uvidi stiske otrok, v katero ju spravlja s svojim načinom komuniciranja z njima, ti dokazi zadostujejo.

10Oceni, da je ohranitev stikov z očetom otrokoma v korist, pritožnik ne nasprotuje, njegove navedbe pa ne vnašajo dvoma o verjetno izkazani ogroženosti otrok v primeru izvajanja stikov brez nadzora. Ponižujoče izražanje o materi, ki je vključevalo grožnje z nasilnimi dejanji zoper njo, ni le skrajno neprimerno, ampak spravlja otroka v stisko. V pritožbi oče niti ne izpodbija ocene, da ni zmogel zaznati njune stiske in ju zaščititi. Z določitvijo nadzorovanih stikov je ustrezno uravnotežena potreba po ohranitvi stikov in zavarovanju otrok. Poleg tega so nadzorovani stiki omejeni na dvomesečno obdobje, tako da bo sodišče po tem obdobju ponovno ovrednotilo vse okoliščine, pomembne z vidika ohranitve stika med otrokoma in očetom za čas trajanja postopka.

11Zaradi neizvedbe dokaza z izvedencem dejansko stanje ni ostalo nepopolno ugotovljeno. S čakanjem na izvedbo tega dokaza bi se vzpostavitev stikov odložila, to pa je v nasprotju s pritožnikovimi prizadevanji za ohranitev stika z otrokoma. Začasna ureditev stikov tudi ne prejudicira končne odločitve in ni nujno optimalna z vidika otrokove koristi. V dani situaciji, v kateri se starša ne zmoreta dogovoriti o stikih in ti ne tečejo, je namenjena prav temu, za kar si pritožnik prizadeva, tj. preprečitvi izgube stika z otrokoma.

12Pritožbene navedbe o materini odgovornosti za težave pri izvajanju stikov so le navržene in povsem nesubstancirane, niti ni razvidno, na kakšen način naj bi te ugotovitve vplivale na pravilnost izpodbijane odločitve.

O materini pritožbi

13Odločitev o zavrnitvi materinega predloga za nadomestitev očetovega soglasja glede prevzema otroka v vrtcu s strani babice temelji na ugotovitvah, da gre za vprašanje dnevne skrbi, da oče ni ponudil tehtnih razlogov za odklonitev soglasja, da organiziranje skrbi za otroka glede oddaje in prevzema otroka v vrtcu terja z materine strani veliko prilagoditev, ki pa jih zmore, in da so institucije (vrtec, šola, CSD) seznanjene z družinsko situacijo.

14Pritožbene navedbe ne vnašajo dvoma o pravilnosti zaključka, da ogroženost otroka kot predpostavka za izdajo začasne odredbe ni izkazana. Kljub koristnosti obiskovanja vrtca za otrokov razvoj ni izkazano, da bi začasno neobiskovanje vrtca v tem primeru ogrožalo razvoj mlajšega sina udeležencev. Nenazadnje ni izkazano, da se mati z vrtcem - morda s posredovanjem CSD - ne bi mogla dogovoriti, da v dani situaciji, v kateri je prevzela dnevno skrb za otroka,¹ njeno soglasje za prevzem otroka s strani babice zadostuje.

15Utemeljene pa so materine pritožbene navedbe v zvezi z zavrnitvijo njenega predloga za izdajo začasne odredbe z določitvijo začasnega prebivališča otrok. Odločitev, da ni izkazana potreba po začasnem zaupanju v varstvo in vzgojo materi in s tem tudi ne po določitvi začasnega prebivališča temelji na ugotovitvah, - da se je mati z otrokoma odselila iz dotedanjega skupnega bivališča v najemno stanovanje, - da je s tem zaščitila otroka pred čustveno obremenjujočimi situacijami, do katerih prihaja zaradi nerazrešenega spora med starši, in ogrožajočimi ravnanji nasprotnega udeleženca, in - da je očetu izrečen ukrep prepovedi približevanja otrokoma.

16Za prijavo prebivališča otroka zakon določa soglasje staršev.² DZ posebej ureja situacije, ko starši ne živijo več skupaj. Kadar sodišče v teh primerih odloči o skupnem varstvu in vzgoji, določi tudi stalno prebivališče otroka (139. člen DZ). V primerih, ko je otrok zaupan v varstvo in vzgojo enemu od staršev, pa o otrokovem stalnem prebivališču odloča ta, razen če bi njegova odločitev bistveno vplivala na otrokov razvoj (tretji odstavek 151. člena DZ).

17Iz ugotovitev v izpodbijanem sklepu izhaja, - da starši ne živijo več skupaj, da je mati dejansko prevzela dnevno skrb za otroka, - da se je zaradi zaščite otrok z njima preselila v najemno stanovanje, - da je v veljavi dvanajstmesečni ukrep prepovedi približevanja otrokoma, izrečen očetu, in - da oče odklanja soglasje za prijavo začasnega prebivališča. Utemeljene so nadalje materine pritožbene navedbe, da je dolžna prijaviti začasno prebivališče otrok in da je opustitev prijave sankcionirana kot prekršek.³ Te ugotovitve izkazujejo potrebo po ureditvi začasnega prebivališča s strani sodišča.

18Pristojnost utemeljuje analogna uporaba prej navedenih določb DZ o pristojnosti sodišča za določitev stalnega prebivališča v povezavi s pristojnostjo za izdajo začasne odredbe.

19Verjetno je izkazano, da bi bila otroka v primeru nadaljnjega skupnega bivanja družine priča ravnanjem, ki bi ju spravljalo v resno stisko in ki je v starosti, v kateri sta, ne bi zmogla prenesti. Izkazano je, da je dejanska skrb za otroka ta čas dejansko pri materi in da je v okviru te skrbi zmogla otrokoma samostojno urediti novo prebivališče, ne more pa sama poskrbeti za pravno urejenost položaja, nastalega z (začasno) preselitvijo. Njen predlog, naj se z začasno odredbo določi začasno prebivališče na naslovu najemnega stanovanja, je zato utemeljen. Na podlagi prvega odstavka 277. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ)(v zvezi s 100. členom Zakona o nepravdnem postopku - v nadaljevanju ZNP-1) je pritožbeno sodišče določilo čas trajanja začasne odredbe.

20Po navedenem in po presoji, da v ostalem delu niso podane po uradni dolžnosti upoštevne kršitve materialnega in procesnega prava (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče materini pritožbi delno ugodilo in odločitev spremenilo tako, da je materinemu predlogu za določitev začasnega prebivališča otrok ugodilo, v ostalem pa je materino pritožbo in v celoti očetovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdilo (2. in 3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 100. členom ZNP-1 in 15. členom ZIZ).

21Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na ugotovitvi, da postopek še ni končan.

¹ V izpodbijanem sklepu je ugotovljeno, da so bili očetu izrečeni ukrepi prepovedi približevanja in navezovanja stikov z materjo in otrokoma.
² Peti odstavek 5. člena ZPPreb-1: Posamezniku, ki ni poslovno sposoben, prijavita stalno prebivališče ... starša ali eden od staršev s soglasjem drugega oziroma drug zakoniti zastopnik na naslov, kjer posameznik stalno prebiva. Prvi odstavek 10. člena ZPPreb-1: Državljan ..., ki začasno prebiva zunaj naslova stalnega prebivališča, vendar ne pri stanodajalcu ali gostitelju, in bo na tem naslovu prebival več kot 90 dni, upravni enoti prijavi začasno prebivališče v osmih dneh od dneva začasne naselitve. Šesti odstavek 10. člena ZPPreb-1: Za prijavo začasnega prebivališča, ... posameznika, ki ni poslovno sposoben, se smiselno uporabljajo določbe iz petega odstavka 5. člena tega zakona.
³ Točka 6 prvega odstavka 45. člena ZPPreb-1: Z globo od 200 do 600 eurov se kaznuje za prekršek: ... posameznik, ki v roku ne prijavi začasnega prebivališča (prvi in drugi odstavek 10. člena, drugi in peti odstavek 14. člena tega zakona), ...