VSL Sklep IV Cp 1911/2023

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje

- v IV. točki izreka razveljavi,

- v VII., VIII. in X. točki izreka pa razveljavi in zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. V ostalem delu se pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem in nerazveljavljenem delu potrdi.

III. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, (1) da se zakonska zveza udeležencev razveže (I. točka izreka), (2) da se hči in sin udeležencev zaupata v varstvo in vzgoji materi in očetu (II. točka izreka), (3) da je naslov stalnega bivališča otrok in njun naslov za vročanje pisanj na očetovem naslovu (III. točka izreka), (4) da mati uveljavlja pravice iz javnih sredstev za otroka (IV. točka izreka), (5) da starši izvršujejo skupno varstvo in vzgojo tako, da otroka preživita približno polovico časa pri vsakem od njiju (in natančno uredilo prehajanje otrok med starši v času šolskega pouka in v času šolskih počitnic) (V. točka izreka), (6) da bosta starša preživljanje otrok od 14. 7. 2022 zagotavljala na način, da bo vsak od njiju ločeno pokrival režijske stroške, stroške za prehrano, higieno in kozmetiko, razvedrilo in oddih, prevoze in zdravila v času, ko sta otroka pri njem (VI. točka izreka), poleg tega pa je oče dolžan od 14. 7. 2022 za hčerino preživljanje prispevati še 296 EUR, za sinovo pa 366 EUR mesečno (z upoštevnajem plačanih zneskov, navedenih v izreku) (VII. točka izreka), (7) da se zavrne, kar je mati zahtevala drugače (VIII. točka izreka), (8) da pritožba zoper odločitev v II. do V. točki izreka ne zadrži izvršitve (IX. točka izreka) in (9) da vsak udeleženec nosi svoje stroške postopka (X. točka izreka).

2Oče v pritožbi zoper IV., V. in VII. točko izreka navedenega sklepa uveljavlja pritožbene razloge zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka. Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in po izvedbi pritožbene obravnave odločbo spremeni.

Ni podlage za odločitev, da pravice iz javnih sredstev za otroka uveljavlja mati. Vse odločitve v zvezi s tem bodo vročene na pritožnikov naslov, ki je sposoben poskrbeti za koristi otrok, ki bolje obvlada slovenski jezik in je glede na izobrazbo, znanje in izkušnje bolj vešč nastopanja v postopkih ter je za uveljavitev teh pravic poskrbel doslej. Sicer pa ta pravica glede na odločitev o zaupanju pripada obema od staršev.

Glede na to, da ima ob ponedeljkih službene obveznosti, v torkih pa enkrat do dvakrat mesečno obveznost popoldanske ambulante, predlaga, da sta otroka ob ponedeljkih in torkih pri materi, ob sredah in četrtkih pa pri njem. Sicer pa glede na še vedno visoko konfliktno situacijo in skrajno otežene možnosti komunikacije in sklepanja dogovorov ter tudi upoštevaje starost otrok predlaga, naj otroka preživita en teden pri enem in en teden pri drugem. Ker predlagateljica "ne dovoli" ničesar, kar ni v odločbi, je treba določiti tudi dnevne telefonske stike (kot so bili določeni v začasni sodni poravnavi) in dodati, da se pri dogovarjanju o preživljanju počitnic upoštevajo pritožnikov letni dopust in prosti dnevi. V odločbi niso urejeni stiki med pravoslavnimi božičnimi prazniki in veliko nočjo, ki naj jih otroka preživljata izmenjaje pri vsakem od staršev. Glede na težave pri izmenjavi dokumentov predlaga, naj sodišče odloči, da sta pri predlagateljici slovenski osebni izkaznici in kartici zdravstvenega zavarovanja ter cepilni knjižici, pri očetu pa slovenska in srbska potna lista ter evropski kartici zdravstvenega zavarovanja, in da sta si to v primeru potrebe/zahteve dolžna izročati.

Ker otroka preživita pri vsakem od staršev približno enako časa, ni razloga za določitev preživnine. Predlagateljica ustvarja višje dohodke od prikazanih, ker sicer ne bi sklenila najemne pogodbe za 550 EUR. Ni razumno, da je svojo zaposlitev skrčila na 10 ur tedensko. Ker za vse ostale stroške preživljanja poskrbi vsak od staršev, ko sta otroka pri njem, bi bilo treba natančneje odločiti o individualnih stroških, in sicer na način, da je vsak od staršev dolžan prispevati k plačilu individualnih stroškov v primerljivih vrednostih. Ni več razloga, da bi sin obiskoval zasebni vrtec. Ugotovitev, da predlagateljičina plača znaša 0,6 % njegove plače, je zmotna. Ni podlage, da je dolžan prispevati več, kot je predlagala predlagateljica.

3Mati v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev. Pritožbene navedbe glede uveljavljanja pravic iz javnih sredstev so neresnične in ponižujoče. Ker je v slabšem finančnem položaju, je prav, da prejema ta sredstva. Pritožnik je v zaslišanju povedal, da lahko za otroka poskrbi tudi ob torkih. Sin je še premajhen in preveč navezan nanjo, da bi zmogel nepretrgane tedenske stike. Telefonski stiki ob določeni uri predstavljajo za otroka dodaten stres in prisilo. Počitniški stiki so določeni ustrezno; predlagateljev predlog zasleduje le njegov interes. Določitve stikov med pravoslavnim božičem in veliko nočjo nihče ni predlagal. Ne drži, da bi vsak od staršev imel oblačila in obutev za otroka. Odločitev o preživnini pravilno upošteva dohodke staršev. S spremembo vrtca se ne strinja, ker se sin v sedanjem dobro počuti.

4Pritožba je delno utemeljena.

5Udeleženca sta starša devetletne deklice in triletnega dečka. Sodišče prve stopnje je odločilo, da se po razvezi zakonske zveze otroka zaupata v skupno vzgojo in varstvo, določilo naslov stalnega bivališča in naslov za vročanje ter upravičenca za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, uredilo prehajanje otrok med starši in način izpolnitve preživninske obveznosti.

6Odločitev temelji na tretjem odstavku 138. člena Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ), po katerem sodišče odloči o varstvu in vzgoji otrok, če se starši o tem ne sporazumejo, in na 139. členu DZ, po katerem mora odločitev o skupnem varstvu in vzgoji otroka vsebovati odločitev o otrokovem stalnem prebivališču, o tem, kateremu od staršev se vročajo pošiljke za otroka in o preživljanju otroka.

7Utemeljen je pritožbeni očitek o zmotnosti odločitve, da mati uveljavlja pravice iz javnih sredstev za otroka. V drugem odstavku 73. člena Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1) je določeno, da v primeru, ko se starši ne sporazumejo, kdo uveljavlja pravico do otroškega dodatka, to uveljavlja tisti izmed staršev, pri katerem ima otrok prijavljeno stalno oziroma začasno prebivališče. Ker ni ugotovljeno, da bi se starša sporazumela o tem, da bo otroški dodatek uveljavljala mati, niti da bi obstajala potreba po uveljavljanju katere od ostalih pravic iz javnih sredstev in je ne bi mogel uveljavljati katerikoli od staršev, sprejeta odločitev nima podlage.

8Neutemeljeno je pritožbeno zavzemanje za spremembe prehajanja otrok med starši. Predvsem upoštevaje starost mlajšega otroka je odločitev o pogostejšem prehajanju primernejša od tedenske ureditve, ki jo predlaga pritožnik. Na podoben način sta otroka prehajala med starši že med postopkom. Pritožnik ni izkazal razlogov, ki bi utemeljevali, da bi bila predlagana sprememba v korist otrok.

9Pritožnik ni izkazal tehtne ovire, da bi bila otroka ob torkih pri njem. Pred sodiščem prve stopnje niti v navedbah niti v odzivih na vprašanja sodišča ni izpostavil, da bi bili torki manj primerni. Izrecno je navedel, da lahko vsak teden "pokrije" torek, sredo in četrtek. Da bi se okoliščine spremenile, iz pritožbe ne izhaja.

10Predlagani dostavek glede preživljanja poletnih počitnic ni utemeljen. Starši se lahko dogovorijo drugače, kot je določeno v sodni odločbi, v pritožbi pa niso izkazane nepremagljive ovire, ki bi očetu onemogočale, da poskrbi za preživljanje poletnih počitnic v skladu s potrebami otrok.

11Prav tako ni izkazano, da bi bila določitev dnevnih telefonskih stikov potrebna zaradi koristi otrok. Otroka v kratkih časovnih obdobjih prehajata med starši, mati pa je v postopku zagotovila, da upošteva želje otrok, da slišijo očeta v času, ko sta pri njej. Sicer pa pritožnik pred sodiščem prve stopnje ni predlagal, da se to uredi.

12Tudi glede posebne ureditve preživljanja pravoslavnega božiča in velike noči pritožnik v postopku pred sodiščem prve stopnje ni navedel ničesar. Da bi bila zaradi koristi otrok potrebna posebna ureditev, zgolj s pritožbeno navedbo, da udeleženca praznujeta te praznike, ni izkazal.

13Pritožnik pred izdajo izpodbijanega sklepa ni predlagal, naj sodišče uredi tudi prehajanje osebnih dokumentov otrok. Po izdaji sklepa je sodišče prve stopnje na materin predlog z začasno odredbo uredilo to vprašanje. To sodišče je pristojno tudi za vsebinsko odločitev.

14Pritožbena navedba o nepotrebnosti sinove vključitve v zasebni vrtec, s čimer smiselno uveljavlja nižje denarno ovrednotenje otrokovih potreb, ni utemeljena. Otrok je bil s soglasjem staršev vključen v ta vrtec in se je vanj dobro vključil. Materinega soglasja za spremembo vrtca ni izkazal.

15Utemeljen pa je očitek o zmotnosti odločitve, da je oče iz naslova preživninske obveznosti dolžan plačevati materi 296 EUR mesečno za hčer in 366 EUR mesečno za sina.

16Sodišče prve stopnje je glede kritja preživninskih potreb otrok odločilo tako, da del teh potreb zagotovita v v dobrinah (hrana, razvredrilo in oddih, higiena in kozmetika, prevozi, zdravila in del stroškov bivanja), glede ostalega dela (obleka in obutev, vrtec in šola ter prostočasne dejavnosti in del stroškov bivanja, kolikor so ti pri materi višji kot pri očetu) pa je odločilo, da je oče dolžan prispevati v denarju v 70 % deležu.

17V izpodbijanem sklepu ni ugotovljeno, da bo za plačilo stroškov, ki jih je sodišče ovrednotilo v denarju, poskrbela mati, je pa ta ugotovitev implicitno vsebovana v odločitvi o očetovi denarni obveznosti. Očetov pomislek o pravilnosti te odločitve je utemeljen. Sam je pred sodiščem prve stopnje predlagal, da poskrbi za plačilo vrtca, šole in prostočasnih dejavnosti ter nakup opreme, potrebne za te dejavnosti, mati pa za oblačila in obutev. Mati je nasprotovala navedbam o tem, da je oče že dotlej plačeval račune in poskrbel za nakup opreme, in predlagala, naj se določi preživnina, ki sta jo starša dolžna plačevati. Sprejeta odločitev, po kateri za del potreb poskrbi mati, oče pa prispeva v denarju, se razlikuje od obeh predlogov. Gre za eno od možnih ureditev preživljanja v primerih, ko se otrok zaupa v skupno vzgojo in varstvo, ni pa edina. Možna je tudi ureditev, ki jo je predlagal oče. Sodišče bi se zato o tem moralo izreči.

18Po navedenem in po ugotovitvi, da sicer niso podane po uradni dolžnosti upoštevne kršitve materialnega in procesnega prava (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbi nasprotnega udeleženca delno ugodilo in odločitev v IV. točki izreka razveljavilo, v VII., VIII. in X. točki izreka pa razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek. V ostalem delu je pritožbo jo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem in nerazveljavljenem delu potrdilo (2. in 3. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

19Sodišče naj v novem postopku dopolni dejansko stanje z ugotovitvami, potrebnimi za odločitev o razporeditvi skrbi za pokritje posameznih potreb otrok, ki niso zajete v VI. točki izreka izpodbijanega sklepa, in v skladu s tem ponovno odloči o načinu kritja teh potreb. V tem okviru se bo moralo opredeliti tudi do navedb udeležencev in njunih izpovedb o razporeditvi preživninskega bremena med staršema. O pritožbenem pomisleku, da sprejeta odločitev nima podlage v materinem predlogu o deležu očetovega denarnega prispevka,¹ se zato pritožbenemu sodišču ni bilo treba izreči. Odločitev naj izhaja iz presoje, da starša ostajata skupaj zavezana za kritje otrokovih potreb in da je zato pri ureditvi te obveznosti prvenstveno treba upoštevati dogovor staršev, sodna odločba pa ga nadomešča le toliko, kolikor je treba, da se preživljanje otrok dejansko redno zagotavlja.

20Pri presoji, ali naj pritožbeno sodišče odloči po izvedbi pritožbene obravnave ali naj se zadeva vrne v nov postopek sodišču prve stopnje, je pretehtala ocena, da bo v primeru vrnitve v nov postopek ta lahko hitreje zaključen. Po izdaji izpodbijanega sklepa je namreč sodišče na materin predlog izdalo začasno odredbo, s katero je nadomestilo očetovo soglasje za vložitev vloge za izdajo potnega lista za sina udeležencev in udeležencema naložilo, da sta pri predajah otrok dolžna predati tudi vse veljavne osebne dokumente, vključno s karticami zdravstvenega zavarovanja. O nobenem od teh vprašanj sodišče prve stopnje še ni izdalo vsebinske končne odločitve.² Z odločitvijo o delu odprtih vprašanj pred pritožbenim sodiščem bi se tako postopek do izdaje končne odločbe o ureditvi vseh odprtih zadev med udeležencema le zavlekel.

21Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na ugotovitvi, da je ureditev prehajanja otrok in njunega preživljanja v interesu obeh udeležencev (drugi odstavek 55. člena ZNP-1).

¹ Mati je v predlogu uveljavljala, naj oče prispeva k preživljanju v vrednosti nekaj manj kot polovice ocenjenih potreb. Tedaj je sicer še izhajala iz predpostavke, da bi bila otroka zaupana v varstvo in vzgojo njej, a je tudi v zaslišanju na vprašanje, ki je izhajalo iz skupne vzgoje in varstva, odgovorila, da si predstavlja, da bosta krila vsak polovico vrtca, šole, dejavnosti in najemnine, ki odpade na otroka, glede nakupa oblačil in obutve pa izpostavila težave in način porazdelitve skrbi za ta del potreb pustila odprto.
² Če bo ugotovilo, da predlog še ni bil podan in ni podlage za odločitev po uradni dolžnosti, mora udeleženca, ki je predlagal izdajo začasne odredbe, skladno s 166. členom DZ opozoriti na dolžnost opravičbe začasne odredbe in posledice opustitve vložitve predloga (prim. sklep VSL IV Cp 1008/2023 z dne 7. 7. 2023).