UPRS Sklep II U 16/2023-7

I. Tožba se zavrže.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

1Tožena stranka je ugodila prošnji tožnika za odobritev redne brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) v obliki pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem prve stopnje v kazenskem postopku Okrožnega sodišča v Mariboru opr. št. IV K 49751/2020 od 21. 12. 2022 dalje. Za izvajanje BPP je določila odvetnika C. C. iz Murske Sobote.

2Ugotovila je, da tožnik izpolnjuje tako subjektivni pogoj - materialni položaj, kot objektivni pogoj za dodelitev BPP. Na podlagi opravljenih poizvedb je namreč tožena stranka ugotovila, da je zoper tožnika pred Okrožnim sodiščem v Mariboru v teku postopek opr. št. IV K 49751/2020, zaradi kaznivega dejanja poslovne goljufije po prvem odstavku 228. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1), za katerega je predpisana kazen zapora do petih let. Ob upoštevanju dejstva, da se s formalno obrambo obdolžencu zagotavlja večja enakopravnost z nasprotno stranko - državnim tožilcem in je tako bistveni element obdolženčeve pravice do poštenega sojenja ter v skladu z načelom domneve nedolžnosti v kazenskem postopku. Nadalje ugotavlja, da prošnja prosilca za odobritev BPP ni nerazumna in je pomembna za njegov osebni in socialno-ekonomski položaj. Navedla je še, da se BPP dodeli praviloma v obsegu, kot jo uveljavlja prosilec in za čas, potreben glede na obliko, ki je bila odobrena (prvi odstavek 28. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči, v nadaljevanju ZBPP). Pristojni organ pa lahko, v kolikor oceni, da bo s posameznimi oblikami pravne pomoči dosežen pričakovani rezultat, določi drugačen obseg posameznih oblik BPP oz. dodeli BPP za zaprošene oblike pravne pomoči le delno, tako da odobritev veže na dokončanje posameznih faz postopka v isti zadevi (1. in 2. alineja drugega odstavka 28. člena ZBPP).

3Tožnik vlaga tožbo iz razloga, ker tožena stranka ni v celoti odločila o želenem obsegu tožnika za dodelitev BPP, in sicer ni odločila o želenem zagovoru pred sodiščem druge stopnje. Tožnik je namreč v rubriko o pravni zadevi navedel, da želi zagovor v kazenskem postopku pred Okrožnim sodiščem v Mariboru pod opr. št. IV K 49751/2020, pod rubriko želena vrsta, oblika in obseg BPP pa je v vlogi za dodelitev BPP navedel, da želi zagovor pred sodiščem na prvi in drugi stopnji. Opozarja, da nikjer iz izpodbijane odločbe ne izhaja, iz kakšnega razloga tožena stranka tožniku ni ugodila zastopanja v kazenski zadevi pred sodiščem druge stopnje. Zaradi navedenega tožena stranka ni v celoti odločila o želeni obliki BPP, prav tako pa je tožnika prikrajšala za ustavno pravico obrazložene sodne odločbe, posledično pa je kršila določbe Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Predlaga odpravo odločbe.

4Tožena stranka je po pozivu sodišča posredovala upravni spis, na tožbo pa ni odgovorila.

K I. točki izreka:

5Tožba ni dovoljena.

6Skladno s prvim odstavkom 2. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) sodišče v upravnem sporu odloča o zakonitosti tistih dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v tožnikov pravni položaj, o zakonitosti drugih aktov pa le, če tako določa zakon. Vsakdo, ki v upravnem sporu zahteva sodno varstvo svojih pravic ali pravnih koristi, mora izkazati pravni interes, na njegov obstoj pa mora sodišče paziti po uradni dolžnosti ves čas postopka. Pravni interes izkaže oseba, ki zatrjuje, da vstopa v postopek zaradi varstva svojih pravnih koristi. Pravna korist je neposredna na zakon ali drugi predpis oprta osebna korist. Stranka mora kot verjetno izkazati, da bi ugoditev njeni tožbi pomenila zanjo določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogla doseči.¹

7V skladu s 6. točko prvega odstavka 36. člena ZUS-1 sodišče tožbo zavrže, če upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, očitno ne posega v tožnikovo pravico ali njegovo neposredno, na zakon oprto osebno korist. Na tak razlog mora sodišče paziti po uradni dolžnosti ves čas postopka (drugi odstavek 36. člena ZUS-1). Glede na te zakonske določbe sodišče v upravnem sporu o tožbi meritorno odloča le, če tožnik izkazuje pravni interes, ki je procesna predpostavka za tožbo v upravnem sporu.

8Sodišče na podlagi listin iz upravnega spisa, izpodbijane odločbe in tožbe ugotavlja, da med strankama ni sporno, da je tožnik 20. 12. 2022 pri toženi stranki vložil prošnjo za dodelitev BPP in da je v prošnji predlagal, da želi zagovor v kazenskem postopku pred Okrožnim sodiščem v Mariboru pod opr. št. IV K 49751/2020, pod rubriko želena vrsta, oblika in obseg BPP pa je v vlogi za dodelitev BPP navedel, da želi zagovor pred sodiščem na prvi in drugi stopnji. Tožena stranka je tožniku odobrila le BPP v obliki pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem prve stopnje.

9Z vloženo tožbo želi tožnik doseči odpravo navedene odločbe in vrnitev v ponovni postopek. Kot je navedeno že predhodno, pravni interes za vložitev tožbe utemeljuje s tem, da želi BPP tudi v obliki zagovora pred sodiščem druge stopnje. Izpodbojna tožba je namenjena temu, da se z odpravo nezakonitega upravnega akta prepreči poseg (ali nadaljevanje poseganja) v pravni položaj tožnika in zadeva vrne v ponovno odločanje pristojnemu upravnemu organu, ki naj v ponovnem odločanju postopek zaključi z izdajo pravilnega in zakonitega upravnega akta.

10Poudariti je potrebno, da je bila tožniku že dodeljena BPP v obliki pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem prve stopnje v kazenskem postopku Okrožnega sodišča v Mariboru opr. št. IV K 49751/2020 od 21. 12. 2022 dalje. Tožnik pravnega interesa, ki ga želi z vloženo tožbo varovati, tudi če bi sodišče ugodilo tožbi in bi izpodbijano odločbo odpravilo, svojega pravnega položaja ne bi mogel izboljšati, ampak bi ga še poslabšalo, saj bi tožnik izgubil pravico do že dodeljene BPP.

11V zvezi z dodelitvijo BPP za zastopanje na drugi stopnji pa je pojasniti, da bi tožnik moral pri toženi stranki v skladu z določbo 220. člena ZUP², predlagati, da odloči o zahtevku v celoti, torej jo pozvati na izdajo dopolnilne odločbe. Če tožena stranka ne bi v dveh mesecih odločila o zahtevku tožnika, bi jo moral tožnik pozvati, da naj akt izda v nadaljnjih sedmih dneh, šele nato pa bi lahko vložil tožbo zaradi molka organa³. V skladu s tretjo alinejo prvega odstavka 33. člena ZUS-1 se lahko s tožbo zahteva izdaja oziroma vročitev upravnega akta (tožba zaradi molka), ki se vloži, če tožniku upravni akt ni bil izdan ali mu ni bil vročen v predpisanem roku (tretji odstavek 5. člena ZUS-1). Tožnik pa v zvezi z zgoraj navedenim ne poda nikakršnih navedb, zato je sodišče v tem delu odločilo, da je tožba preuranjena.

12Sodišče je sprejelo sklep na seji senata (tretji odstavek 36. člena ZUS-1) in zaradi pomanjkanja procesne predpostavke ni vsebinsko odločalo o stvari, zato tudi ni razpisalo glavne obravnave.

13Ker si tožnik s predlagano odpravo izpodbijane odločbe in vrnitvijo zadeve v ponovni postopek ne more izboljšati svojega pravnega položaja, je sodišče tožbo zavrglo na podlagi 6. točke 36. člena ZUS-1.

K II. točki izreka:

14Odločitev o stroških postopka temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrže.

¹ Tako sklep Vrhovnega sodišča RS I Up 142/2021 z dne 13. 10. 2021.
² Če pristojni organ ni z odločbo odločil o vseh vprašanjih, ki so bila predmet postopka, lahko izda na predlog stranke ali po uradni dolžnosti posebno odločbo o vprašanjih, ki v že izdani odločbi niso zajeta (dopolnilna odločba). Če se predlog stranke za dopolnilno odločbo zavrne, je zoper tako odločbo dovoljena pritožba (prvi odstavek 220. člena ZUP).
³ Molk organa ureja ZUS-1 v 28. členu. Drugi odstavek navedene določbe določa, da sme stranka v primeru, če organ druge stopnje v dveh mesecih ali pa v krajšem, s posebnim predpisom določenem roku ne izda odločbe o strankini pritožbi zoper odločbo prve stopnje in če je tudi na novo zahtevo ne izda v nadaljnjih sedmih dneh, sprožiti upravni spor, kot če bi bila njena pritožba zavrnjena. Tretji odstavek navedene določbe določa, da sme po prejšnjem odstavku ravnati tožnik tudi, če organ prve stopnje ne izda odločbe, zoper katero ni pritožbe, ter v primeru, če organ v treh letih od začetka postopka ni izdal dokončnega upravnega akta, ne glede na to, ali so v tem postopku že bila uporabljena redna ali izredna pravna sredstva, razen če je bil postopek ustavljen.