UPRS Sodba I U 840/2021-12

Tožba se zavrne.

Potek upravnega postopka

1Z izpodbijanim sklepom je prvostopenjski organ zavrgel tožnikovo zahtevo za inšpekcijsko ukrepanje v zadevi zidana drvarnica in obnova hleva. Iz obrazložitve izhaja, da je tožnik 17. 2. 2020 podal pobudo za uvedbo inšpekcijskega postopka, ker naj bi investitorka na sosednjem zemljišču v nasprotju z gradbenim dovoljenjem zgradila drvarnico iz opeke namesto iz lesa in ni upoštevala odmikov od sosednjih zemljišč, objekt pa je tudi višji od predvidenega v gradbenem dovoljenju. Dne 23. 2. 2020 je podal še pobudo za ukrepanje glede obnove starega hleva, ker naj bi ga investitorka obnavljala v stanovanjski objekt. Izpostavlja, da gre v inšpekcijskih postopkih za varovanje javne koristi, zato lahko prijave vlagateljev štejejo le kot morebitna pobuda za uvedbo inšpekcijskih postopkov, ne predstavljajo pa vlog, ki bi se v smislu določbe drugega odstavka 127. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) štele za zahteve strank, na podlagi katerih se začne postopek. Glede na takšno stališče je organ skladno z 2. točko prvega odstavka 129. člena ZUP odločil, kot izhaja iz izreka izpodbijanega sklepa.

2Drugostopenjski organ je tožnikovo pritožbo zavrnil.

Povzetek bistvenih navedb strank v upravnem sporu

3Tožnik se z odločitvijo ne strinja in vlaga tožbo, v kateri navaja, da je izkazal pravni interes, da je bilo poseženo v njegovo parcelo, na kateri je bila povzročena tudi škoda. Izpostavlja, da so bila "na njegovo stran postavljena tudi okno in vrata, vse pa je bilo dvignjeno več kot dovoljeno". Navaja tudi, da investitorka nima nobenega dovoljenja za tako gradnjo, in da inšpekcija ni storila ničesar. Smiselno torej sodišču predlaga, naj tožbi ugodi, izpodbijani sklep odpravi in zadevo vrne organu v ponovni postopek.

4Toženka na tožbo vsebinsko ni odgovorila, je pa sodišču predložila upravni spis.

Datum odločitve sodišča

5Sodišče je narok za glavno obravnavo 10. 10. 2023 v celoti snemalo. O zadevi je odločilo po poteku roka za podajo morebitnega ugovora zoper nepravilnosti prepisa (tretji odstavek 125. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu - ZUS-1).

Dokazni sklep

6Na naroku za glavno obravnavo je sodišče vpogledalo v vse listine, predložene v tem sodnem postopku (priloge A1 do A6) in v vse listine v upravnem spisu zadeve.

7Drugih dokaznih predlogov ni bilo.

Sodna presoja

8Tožba ni utemeljena.

9Predmet presoje v obravnavanem upravnem sporu je zakonitost sklepa, s katerim je bila zavržena tožnikova zahteva za inšpekcijsko ukrepanje glede domnevno nedovoljene gradnje na sosednjem zemljišču.

10Sodišče po vpogledu v upravni spis ugotavlja, da je tožnik v svojih vlogah od 17. 2. 2020 dalje, vloženih pri prvostopenjskem organu, navajal, da je investitorka na sosednjem zemljišču v nasprotju z gradbenim dovoljenjem zgradila drvarnico iz opeke namesto iz lesa in da ni upoštevala odmikov od sosednjih zemljišč, objekt pa je tudi višji od predvidenega v gradbenem dovoljenju. V vlogah je navajal še, da investitorka obnavlja hlev v stanovanjski objekt brez gradbenega dovoljenja, brez table in preblizu meje z njegovim zemljiščem. Navajal je tudi, da situacija negativno vpliva na življenje in zdravje njegove družine. V izkaz svojih navedb je priložil tudi slikovni material.

11Tožnikova zahteva za ukrepanje se torej nanaša na domnevno (materialnopravno) nepravilnost gradnje na sosednjem zemljišču. Iz tega sledi, da tožnik zahteva nadzor nad izvajanjem oziroma spoštovanjem zakonov in drugih predpisov, kar je po prvem odstavku 2. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru (ZIN) definicija inšpekcijskega nadzora, ki pa je organiziran in se izvršuje zaradi varstva javnega interesa ter se vedno uvede po uradni dolžnosti.

12Po 24. členu ZIN mora inšpektor obravnavati prijave, pritožbe, sporočila in druge vloge v zadevah iz svoje pristojnosti in vlagatelje na njihovo zahtevo obvestiti o svojih ukrepih najkasneje po opravljenem nadzoru in sprejetem zadnjem ukrepu oziroma ustavitvi postopka (prvi odstavek te določbe); pri čemer ima v postopku inšpektorja položaj stranke v postopku zavezanec, vlagatelj pobude, prijave, sporočila ali druge vloge pa po izrecni določbi četrtega odstavka te določbe položaja stranke nima.

13Z ukrepi v inšpekcijskem postopku se odloča o pravicah, dolžnostih in pravnih interesih nadzorovanih oseb, inšpektorjeva odločitev pa lahko posredno pomeni poseg v koristi ali pomeni drugačno spremembo pravnega položaja drugih oseb. Kot že rečeno za uvedbo inšpekcijskega postopka ni potrebna zahteva, morebitna taka vloga pa lahko posredno vpliva na organ, da po uradni dolžnosti uvede inšpekcijski postopek. Ni pa ga dolžan uvesti. Zato prijavitelj (v obravnavanem primeru tožnik) nima nobenega pravnega sredstva, na podlagi katerega bi lahko izsilil uvedbo konkretnega inšpekcijskega postopka po uradni dolžnosti.¹

14Namen inšpekcijskega nadzorstva je namreč, skladno z že prej omenjenim prvim odstavkom 2. člena ZIN, nadzor nad izvajanjem oziroma spoštovanjem zakonov in drugih predpisov. Inšpekcijski postopek se tako lahko začne le po uradni dolžnosti, in sicer le takrat, kadar to terja domnevno ogrožena javna korist.² Inšpekcijski postopek torej ni namenjen varstvu zasebnega interesa, saj se lahko začne in vodi le zaradi varstva javnega interesa.³ V skladu s 5. členom ZIN sicer inšpektorji opravljajo tudi naloge inšpekcijskega nadzora z namenom varovanja interesov pravnih in fizičnih oseb, vendar le ob predpostavki, da je hkrati podan tudi javni interes. Inšpekcijskega postopka samo zaradi zasebnega interesa tako ni mogoče ne začeti in ne voditi.⁴ To pomeni, da inšpektorji opravljajo naloge inšpekcijskega nadzora z namenom varovanja javnega interesa ter (s tem) interesa pravnih in fizičnih oseb.⁵

15Po povedanem je prvostopenjski organ ravnal pravilno in zakonito, ko je takšno tožnikovo zahtevo ob upoštevanju 2. točke prvega odstavka 129. člena ZUP⁶ zavrgel. Ker je bilo njegovo zahtevo treba zavreči iz procesnih razlogov, se organu ni bilo treba opredeljevati do tožnikovih navedb glede domnevno nezakonitih oziroma samovoljnih gradbenih posegov na sosednjem zemljišču.

16Tako je moralo sodišče tožbo zavrniti na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1.

17Na tem mestu pa sodišče pripominja, da lahko tožnik pri upravnem organu, kolikor je inšpekcijski postopek začet po uradni dolžnosti, uveljavlja pravico do udeležbe v postopku kot stranski udeleženec, pri čemer mora izkazati svoj pravni interes za udeležbo v postopku. Samo s tem, da je pri prvostopenjskem inšpekcijskem organu vložil predmetno zahtevo za inšpekcijsko ukrepanje, mu namreč ni sam po sebi priznan položaj stranke v morebitnem po uradni dolžnosti začetem inšpekcijskem postopku.⁷

18Ne nazadnje pa ni odveč dodati, da kolikor je ravnanje investitorke poseglo v tožnikove pravice, mu je sodno varstvo zagotovljeno v pravdnem postopku tako na stvarnopravni kot na obligacijskopravni podlagi.⁸

¹ Tako tudi: Ustavno sodišče v odločbi Up-2411/06-12 z 22. 8. 2008, tč. 7.
² Gl. P. Kovač v Inšpekcijski nadzor, Razprave, sodna praksa in komentar zakona, Uradni list, 2016, str. 67.
³ Gl. npr. sklepa Vrhovnega sodišča X Ips 40/2016 z dne 23. 11. 2016 in I Up 27/2021 z dne 1. 9. 2021.
⁴ Gl. npr. sklepa Vrhovnega sodišča X Ips 209/2015 z dne 5. 10. 2016 in I Up 142/2021 z dne 13. 10. 2021.
⁵ Gl. odločba Ustavnega sodišča Up-976/21-17 z 11. 10. 2023, tč. 11.
⁶ Po 2. točki prvega odstavka 129. člena ZUP organ najprej preizkusi zahtevo in jo s sklepom zavrže, če vložnik v vlogi ne uveljavlja kakšne svoje pravice ali pravne koristi oziroma, če po tem zakonu ne more biti stranka.
⁷ Gl. sodba Upravnega sodišča I U 1480/2016 s 7. 11. 2018.
⁸ Gl. odločba Ustavnega sodišča Up-976/21-17 z 11. 10. 2023, tč. 15.