VSK Sklep CDn 168/2023

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep in sklep zemljiškoknjižne sodniške pomočnice razveljavi ter zadeva vrne zemljiškoknjižni sodnici v ponovno odločanje o vpisu.

II. Nasprotni udeleženec nosi sam svoje stroške pritožbenega postopka.

1V tej zemljiškoknjižni zadevi je sodišče s sklepom Dn 213194/2022, z dne 11. 11. 2022, dovolilo, da se pri nepremičninah navedenih v uvodu tega sklepa, last nasprotnega udeleženca do 1/1, vknjiži prepoved odtujitve in obremenitve v korist predlagateljice, na podlagi Notarskega zapisa opr. št. SV 686/2018, z dne 20.11. 2018, sklenjene pri notarki A. A. iz Maribora. Nasprotni udeleženec je zoper sklep o dovolitvi vpisa vložil ugovor. Zemljiškoknjižna sodnica je njegov ugovor zavrnila.

2Nasprotni udeleženec je zoper sklep o zavrnitvi ugovora vložil pritožbo. Meni, da je odločitev nepravilna. Vpis je bil predlagan na podlagi listine, ki ni primerna podlaga za vknjižbo. Gre za odpravek notarskega zapisa, ki je bil sestavljen za predlagateljico in ne za odpravek, ki je sestavljen za vpis v zemljiško knjigo. Upoštevaje določbe Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1) takšen vpis ni dopusten. Izvirnik notarskega zapisa je pri notarki A. A., tam je v hrambi tudi odpravek z oznako za postopek v zemljiški knjigi. Notar B. B. tako z elektronskim podpisom ni mogel potrditi, da je v hrambo sprejel izvorno listino. Sprejel je odpravek notarskega zapisa za stranko. Stališče sodišča, da je primerna podlaga za vpis pravice v zemljiško knjigo katerikoli odpravek notarskega zapisa, je napačno. Vpis na podlagi katerega koli odpravka notarskega zapisa je mogoč izjemoma, npr. pri predznambi, sicer pa ne. Predlogu za vknjižbo pravice prepovedi odtujitve in obremenitve bi moral biti priložen odpravek notarskega zapisa za vpis v zemljiški knjigi. Ker mu ni bil, vpis ni dopusten.

3Predlagateljica na pritožbo ni odgovorila.

4Pritožba je utemeljena.

5Predlagateljica je predlagala, da se pri nepremičninah nasprotnega udeleženca v njeno korist vpiše pravica prepovedi odtujitve in obremenitve. Vpis je predlagala na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju, sklenjene v obliki notarskega zapisa, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo za vpis te pravice v zemljiško knjigo. Predlogu je bil priložen odpravek notarskega zapisa, sestavljen za stranko, ki ga je predlagateljica izročila notarju B. B. Izvirnik notarskega zapisa se hrani pri notarki A. A., ki je notarski zapis sestavila.

6Odločitev o pritožbi v tej zemljiškoknjižni zadevi je odvisna od presoje, ali je vpis pravice v zemljiško knjigo, ko gre za vpis na podlagi zemljiškoknjižnega dovolila, sklenjenega v obliki notarskega zapisa, mogoč na podlagi katerega koli odpravka notarskega zapisa ali zgolj tistega, ki je sestavljen za zemljiško knjigo. V literaturi je glede tega najti različna stališča,¹ v javno objavljeni sodni praksi pa jasno zavzetega stališča o tem še ni.

7V zemljiškoknjižnem postopku velja načelo formalnosti. Zemljiškoknjižno sodišče o pogojih za vpis odloča samo na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis in na podlagi stanja vpisov v zemljiški knjigi (124. člen ZZK-1). Listine, ki so podlaga za vpis pravic v zemljiško knjigo, so določene v 40. členu ZZK-1. Med njimi so tudi listine, sestavljene v obliki notarskega zapisa, ki vsebujejo zemljiškoknjižno dovolilo (2. točka 2. odstavka 40. člena ZZK-1).

8Na zemljiškoknjižnem dovolilu, ki je podlaga za vknjižbo pravice, mora biti podpis osebe, katere pravica se prenaša, overjen (23. člen Stvarnopravnega zakonika, enako 41. člen ZZK-1). ZZK-1 izrecno določa, da se šteje, da je ta zahteva (po overitvi podpisa) izpolnjena, če je predlogu za vknjižbo priložen odpravek notarskega zapisa, ki je sestavljen za vpis v zemljiško knjigo (41. člen ZZK-1).² Izjema velja le, če notar ZK predlog vloži takoj po sestavi notarskega zapisa (drugi odstavek 142. člena ZZK-1). Če je predlogu za vpis priložen kakšen drug odpravek notarskega zapisa, je takšno zemljiškoknjižno dovolilo lahko podlaga za vpis predznambe (49. členu ZZK-1).

9Če se torej predlaga vpis pravice v zemljiško knjigo na podlagi notarskega zapisa, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo za tak vpis, je glede zgoraj povzete zakonske določbe ZZK-1 primerna listina za vpis te pravice le tisti odpravek notarskega zapisa, ki je sestavljen za vpis v zemljiško knjigo.

10Ker je ob povedanem pritožba utemeljena, ji je pritožbeno sodišče ugodilo. Sklep zemljiškoknjižne sodniške pomočnice in zemljiškoknjižne sodnice je razveljavilo in zadevo vrnilo zemljiškoknjižni sodnici v novo odločanje o vpisu (5. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1). Pogoji za vpis pravice namreč glede na zgoraj povedano niso izpolnjeni. V takšnih primerih je treba utemeljenost predloga proučiti tudi skladno s tretjim odstavkom 140. člena ZZK—1.

11Izrek o stroških temelji na določbi prvega odstavka 40. člena Zakona o nepravdnem postopku.³

¹ V Povzetku razprave o aktualnih vprašanjih zemljiškoknjižne šole leta 2018 je zavzeto stališče, ki ne vztraja pri zahtevi po predložitvi odpravka notarskega zapisa, sestavljenega za vpis v zemljiško knjigo (Pravosodni bilten št. 2/2019, str. 110). To stališče je bilo v teoriji kritizirano (Podgoršek, B.: Listina za vpis v zemljiško knjigo, Pravna praksa, št. 8-9/2020, str. 8,9.).
² Pravilo je namenjeno zaščiti stranke pred tveganjem neizpolnitve nasprotne vzajemne obveznosti (o tem podrobneje Podgoršek, B., prav tam).
³ Ta se uporablja na podlagi 120. člena ZZK-1.