VSM Sodba I Cp 914/2023

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožena stranka (toženka) dolžna plačati tožeči stranki (tožnici) znesek 9.900,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 24. 5. 2021 dalje. V II. točki izreka je odločilo, da je tožnica dolžna povrniti toženki stroške pravdnega postopka v celoti.

2Zoper sprejeto odločitev se pritožuje tožnica. V pritožbi navaja, da sodišče prve stopnje izvedencu ni posredovalo vseh vprašanj tožnice, prav tako je izvedencu posredovalo vprašanja toženke, ki jih je ta predložila sodišču po preteku 15 dnevnega roka za postavitev vprašanj, zato izvedenec na ta vprašanja ne bi smel odgovarjati. Takšno ravnanje sodišča pa je vplivalo na zakonitost in pravilnost izpodbijane sodbe. Pritožnica je nadalje zasledovala tudi odškodnino iz naslova zmanjšanja življenjske aktivnosti, ker so nekateri učitelji govorili, da se pritožnica "napravlja" ter da poškodbe niso tako hude. Gre za protipravno ravnanje učiteljev, predvsem razredničarke, kar je na pritožnico vplivalo izredno negativno, v posledici slednjega pa se je pritožnica tudi prešolala na drugo osnovno šolo. Zaradi tega je pritožnica osebnostno zavrta, začela se je zadrževati doma. Toženka takšnih trditev ni prerekala, sodišče prve stopnje pa slednjega škodnega dogodka ni presojalo in ga je v celoti prezrlo. Sodišče bi tako moralo angažirati izvedenca psihiatra, ki bi potrdil kako je protipravno ravnanje učiteljev vplivalo na pritožnico. Sodišče je narobe odločilo o stroških postopka, saj toženka stroškov postopka ni priglasila, s tem pa je izgubila pravico do stroškov.

3Pritožba ni utemeljena.

4Sodišče druge stopnje je izpodbijano sodbo preizkusilo v okviru pritožbenih navedb in po uradni dolžnosti (350. člen Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP).

5Pregled zadeve pokaže, da je tožnica dne 30. 6. 2021 vložila tožbo, s katero je zahtevala plačilo odškodnine v višini 9.900,00 EUR zaradi poškodb, ki jih je utrpela pri športni vzgoji pri igranju nogometa dne 17. 10. 2019, kjer je padla in z glavo udarila v leseni plezalnik ter z ledvenim predelom udarila v narobe obrnjeno leseno klop. Zaradi škodnega dogodka vtožuje odškodnino zaradi prestanih telesnih bolečin, strahu in za pretrpljene duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti, trpela pa je tudi duševne bolečine, ker so ji učitelji očitali, da poškodba sploh ni tako resna kot se to sama "napravlja"¹. Sodišče prve stopnje je na prvem naroku za glavno obravnavo tožnico pozvalo, da zahtevek dopolni in poda ustrezne trditve in predlaga dokaze zanje. Tožnica je zatem s pripravljalno vlogo z dne 31. 1. 2022 podala dodatne navedbe glede telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem, glede strahu in zmanjšanja življenjskih aktivnosti.

6Pritožba graja odločitev sodišča prve stopnje, ki je izvedencu posredovalo vprašanja toženke, podana po preteku 15 dnevnega roka, ki ga je sodišče prve stopnje dodelilo strankama.

7V skladu z 243. členom ZPP sodišče izvede dokaz z izvedencem, če je za ugotovitev ali za razjasnitev kakšnega dejstva potrebno strokovno znanje, s katerim sodišče ne razpolaga. Pred začetkom dokazovanja z izvedencem je treba izvedencu naročiti, naj predmet skrbno pregleda, natančno navede vse kar opazi in dožene in naj poda svoje mnenje vestno in v skladu s pravili znanosti in stroke (251. člen ZPP). Sodišče vodi dokazovanje z izvedencem, označi izvedencu predmet, ki naj ga pregleda, mu postavlja vprašanja in zahteva po potrebi pojasnila glede danega izvida in mnenja (252. člen ZPP). Glede na navedeno je sodišče tisto, ki postavlja vprašanja izvedencu. Pri tem ni vezano na vprašanje strank, ki jih sodišču slednje posredujejo. Tako tudi ni vezano na to, v kakšnem roku so stranke sodišču vprašanja posredovale, sodišče pa lahko upošteva vsa tista vprašanja, ki jih stranke posredujejo sodišču, ki jih je prejelo do postavitve izvedenca v predmetni zadevi. Nenazadnje lahko tudi po prejemu izvedenskega mnenja stranke še vedno postavljajo vprašanja za izvedenca, sodišče pa je tisto, ki bo ocenilo, ali so neka vprašanja v postopku relevantna ter ali jih bo dopustilo oziroma jih ne bo dopustilo. Nikakor pa glede postavitve vprašanj ne velja prekluzija iz 286. člena ZPP, kot to zmotno meni pritožba.

8Sodišče prve stopnje je v predmetnem postopku zaradi razjasnitve zadeve v postopek pritegnilo izvedenca za šport dr. A. A., ki je sodišču pojasnil, kako v športni dvorani lahko poteka igra nogometa na odboj in katerega mnenje je sodišče prve stopnje v celoti pravilno povzelo v 13. in 14. točki obrazložitve ter na podlagi slednjega zaključilo, da zavarovanki toženke ni moč očitati protipravnosti pri izvajanju športne vzgoje, zaradi česar ni podana njena krivdna odgovornost, prav tako pa je sodišče v 9. točki obrazložitve pravilno pojasnilo, da igranje nogometa z nameščenimi klopmi ob steni ne predstavlja nevarne dejavnosti ter je na podlagi slednjega zahtevek na plačilo odškodnine pravilno zavrnilo.

9Sodišče prve stopnje je izvedbo dokaza z izvedencem psihiatrom zavrnilo, ker je odločilo, da o višini zahtevka ne bo odločalo. Tožnica pa takšne odločitev sodišča prve stopnje ni grajala (286. b. člen ZPP), zato je sedaj v pritožbenem postopku s slednjim prepozna. Sicer pa se izvedba slednjega nanaša na del zahtevka o katerem sodišče prve stopnje ni odločalo.

10Tožnica nadalje očita sodišču prve stopnje, da o delu zahtevka, in sicer protipravnem ravnanju učiteljev in njihove razredničarke do tožnice, ni odločala in v ta namen ni pritegnilo v postopek izvedenca psihiatra.

11O odškodnini zaradi okrnitve osebnostnih pravic tožnice (slednjo zahteva v okviru odškodnine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti), ki bi ji naj bile povzročene s protipravnim ravnanjem učiteljev, sodišče prve stopnje ni odločalo, sicer pa tožnica slednje ni specificirala oz. ovrednotila, čeprav je k temu bila pozvana.

12V skladu s 325. členom ZPP lahko sodišče na predlog stranke, ki ga mora slednja podati v 15. dneh od prejema sodbe, sodbo dopolni, v kolikor ni odločilo o celotnem zahtevku stranke. Dopolnilna sodba je institut, predviden poleg ali namesto pritožbe za odpravo prav takšne (specifične) napake (kršitve določbe 310. člena ZPP) v prej izdani sodbi, to je pomotne oziroma nehotene opustitve dolžnosti sodišča odločiti o celotnem zahtevku, ki je bil predmet pravde, pri čemer lahko napako odpravi z dopolnitvijo sodbe samo tisto sodišče, ki je napako zagrešilo in sicer le na predlog stranke, ki je vezan na 15 dnevni prekluzivni rok, štet od prejema sodbe. Pritožba se za takšen predlog šteje zgolj v primeru, ko se sodba sodišča prve stopnje izpodbija samo zaradi tega, ker to sodišče ni odločilo o vseh zahtevkih strank, ki so bili predmet pravde (tretji odstavek 327. člena ZPP).²

13Ker stranka predloga za izdajo dopolnilne sodbe ni podala, se šteje, da je bila tožba v delu, ki se nanaša na del zahtevka, o katerem sodišče ni odločilo, umaknjena.

14Glede na obrazloženo je sodišče druge stopnje pritožbo tožnice kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

15Sodišče prve stopnje je odločilo, da bo o stroških postopka odločeno s posebnim sklepom, zato slednji ne morejo biti predmet pritožbene presoje. Nima prav pritožba, da toženka stroškov postopka pred sodiščem prve stopnje ni priglasila, saj je na naroku dne 22. 8. 2023 v spis vložila stroškovnik.

16Stroški pritožbenega postopka niso bili priglašeni, zato je odločitev o njih odpadla (163. člen ZPP).

¹ Prvi odstavek 179. člena Obligacijskega zakonika: Za pretrpljene telesne bolečine, za pretrpljene duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, skaženosti, razžalitve dobrega imena in časti ali okrnitve svobode ali osebnostne pravice ali smrti bližnjega in za strah pripada oškodovancu, če okoliščine primera, zlasti pa stopnja bolečin in strahu ter njihovo trajanje to opravičujejo, pravična denarna odškodnina neodvisno od povračila premoženjske škode, pa tudi če premoženjske škode ni.
² VSRS sodba II Ips 177/2015 z dne 10. 9. 2015.