VSL Sklep II Cp 1976/2023

Pritožba se zavrne in se sklep o dedovanju v izpodbijanem delu potrdi.

1Sodišče prve stopnje je s sklepom o dedovanju ugotovilo, (1) da v zapuščino po pokojni A. A. sodi(jo): - solastniški delež do 40/1000 nepremičnin z ID znakom: nerazdeljeni deli 0000-303-900 in posamezni del 0000-303-901, v naravi stanovanje št. 3 v 2. nadstropju večstanovanjske stavbe na naslovu X. 1, Ljubljana, - parcele 226/2, 226/6, 226/7, 226/8 in 226/9, vse k. o. 0001, - 1/2 solastniški delež na parcelah 369, 472 in 975, vse k. o. 0002, in - neizplačani pokojninski prejemki v višini 1.204,08 EUR (I. točka izreka), (2) da so zakoniti dediči v prvem dednem redu zapustničina sinova B. A. in C. A., vsak z deležem do 1/3 zapuščine, ki je predmet zakonitega dedovanja (nepremičnine v k. o. 0002, sredstva pri ZPIZ) ter zapustničina vnukinja D. D., z deležem do 1/3 zapuščine, ki je predmet zakonitega dedovanja (nepremičnine v k. o. 0002) (II. točka izreka), (3) da sta oporočna dediča na podlagi lastnoročne oporoke z dne 3. 3. 2009 zapustničina sinova B. A. in C. A., prvi deduje 80 % stanovanja v Ljubljani, drugi pa 20 % stanovanja v Ljubljani in nepremičnine v k. o. 0001 (III. točka izreka), (4) da so nujni dediči D. D., B. A. in C. A., vsak z dednim deležem do 1/6 obračunske vrednosti zapuščine (III. točka izreka), (5) da predstavlja obračunska vrednost zapuščine 216.981 EUR, nujni delež pa 36.163 EUR (IV. točka izreka), (6) da je zapustnica hčerki E. D. tekom življenja izročila darila v vrednosti 36.269 EUR, ki se vštejejo v nujni dedni delež D. D., prav tako tudi vrednost 401,36 EUR iz naslova zakonitega dedovanja (V. točka izreka) in (7) da nujni delež D. D. ni prikrajšan, zato ne pride do redukcije oporočnega razpolaganja, da nujni delež B. A., ki je po oporoki prejel vrednost 136.884,80 EUR ter vrednost 401,36 EUR iz naslova zakonitega dedovanja, ni prikrajšan, zato ne pride do redukcije oporočnega razpolaganja, in da nujni delež C. A., ki je po oporoki prejel vrednost 38.172,20 EUR ter vrednost 401,36 EUR iz naslova zakonitega dedovanja, ni prikrajšan, zato ne pride do redukcije oporočnega razpolaganja (VI. točka izreka).

2Dedič B. A. se laično pritožuje zoper III., IV. in VI. točko izreka (smiselno tudi zoper I. točko izreka) sklepa o dedovanju iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP.¹ Pritožbenemu sodišču predlaga, da odločitev v izpodbijanem delu ustrezno spremeni (ugodi njegovemu zahtevku na podlagi 32. člena ZD²), oziroma podredno, jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Pritožnik trdi, da sodišče utemeljenosti zahtevka, da stanovanje ne sodi v zapuščino, ni presojalo na podlagi 32. člena ZD. Meni, da bi moralo zapuščinsko sodišče postopek prekiniti do odločitve Ustavnega sodišča o njegovi ustavni pritožbi. Sodišče je v zadevi VSL II Cp 1145/2021 pritožnika v nasprotju z voljo zapustnice izenačilo z ostalimi dediči, ki niso prispevali k povečanju premoženja pokojne. Pritožnik je zagotovil sredstva za nakup stanovanja na podlagi ustnega dogovora z mamo, da bo ona formalna lastnica, on pa dejanski lastnik, pri čemer bo formalni lastnik postal ob njeni smrti. Zapustnica je v oporoki navedla, da če bratu ne prizna 35 % deleža na stanovanju, brat dobi parcele v 0001, B. A. pa izgubi delež na 0001, pridobi pa v celoti stanovanje na X. V oporoki z dne 3. 3. 2009 ni zapisano, da pridobi C. A. parcele v 0001 in 20 % delež na stanovanju. Sodišče ni upoštevalo pritožnikovega vložka v nakup stanovanja, vlaganj v višini 20.000 EUR, plačila pogrebnih stroškov ter plačil v rezervni sklad in za uporabo stavbnega zemljišča. Nerazumljiv je izrek v IV. točki, da B. A. prejme 136.884,80 EUR ter 401,36 EUR iz zakonitega dedovanja in da njegov nujni delež ni prikrajšan. Vsaj pritožbeno sodišče naj upošteva pritožnikova vlaganja in 32. člen ZD.

3Dedinja D. D. v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev. Dedič C. A. na pritožbo ni odgovoril.

4Pritožba ni utemeljena.

5Sodišče prve stopnje je glede stanovanja na X. 1 v Ljubljani in nepremičnin v k. o. 0001 izvedlo dedovanje po oporoki, glede ostalega premoženja pa zakonito dedovanje. Pritožbeno sporna je le odločitev o oporočnem dedovanju, saj pritožnik trdi, da stanovanje v Ljubljani ne sodi v zapuščino in da je bila razlaga zapustničine oporočne volje v zvezi s stanovanjem in nepremičninami v k. o. 0001 napačna.

6Pretežni del pritožbenih navedb se nanaša na pravdna postopka, sprožena na podlagi napotitvenih sklepov zapuščinskega sodišča zaradi spora med dediči o obsegu zapuščine³ in o zapustničini pravi volji po oporoki z dne 3. 3. 2009.⁴

7V prvem pravdnem postopku (končanem s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani II P 000/2016 z dne 23. 2. 2017, v zvezi s sodbo VSL II Cp 1553/2017 z dne 11. 10. 2017 in sodbo II Ips 51/2018 z dne 17. 5. 2018) je bil zavrnjen ugotovitveni tožbeni zahtevek, da je tožnik B. A. lastnik nepremičnine, ki je v naravi stanovanje na X. 1 v Ljubljani, zato nepremičnina ne sodi v zapuščino po pokojni A. A. Iz obrazložitve sodb izhaja, da so sodišča presojala utemeljenost tožbenega zahtevka po različnih pravnih podlagah, tudi na podlagi določb o priposestvovanju in 32. člena ZD.⁵ Drugačen pritožbeni očitek, s katerim pritožnik meri na neizčrpano podlago spora, ni utemeljen. Glede na pravnomočno (in v revizijskem postopku preizkušeno) odločitev, da pritožnik, četudi je leta 1992 na podlagi ustnega dogovora z mamo zagotovil sredstva za nakup stanovanja, ni postal njegov lastnik, je pravilna ugotovitev, da stanovanje sodi v zapuščino po pokojni A. A. (in je torej predmet dedovanja po njej).

8Zapustnica je s stanovanjem na X. 1 v Ljubljani in nepremičninami v k. o. 0001 oporočno razpolagala. V oporoki z dne 10. 6. 1995, s popravkom z decembra 2001, je zapisala, - da je stanovanje odkupila na svoje ime, kupnino zanj pa je plačal sin B. A., z namenom, da po njeni smrti pridobi stanovanjsko pravico, - da sinu C. A. namenja 20 % ekonomske vrednosti stanovanja, B. A. pa 80 % in - da si sinova nepremičnine v 0001 delita na pol. V oporoki z dne 3. 3. 2009, poimenovani kot dodatek,⁶ pa je zapustnica zapisala, da za primer, če B. A. C. A. ne bi priznal 35 % delež stanovanja, C. A. dobi nepremičnine v 0001. V drugem pravdnem postopku (končanem s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani P 000/2019-II z dne 11. 3. 2021, v zvezi s sodbo VSL II Cp 1145/2021 z dne 4. 11. 2021), je bil zavrnjen ugotovitveni tožbeni zahtevek, da je bila prava volja pokojne A. A. po oporoki z dne 3. 3. 2009, da stanovanje na X. 1 v Ljubljani deduje B. A., če bratu C. A. ne prizna 35 % deleža na stanovanju. Iz razlogov sodbe VSL II Cp 1145/2021 izhaja, - da listina z dne 3. 3. 2009 ne predstavlja nove (poznejše) oporoke, temveč listino, ki se navezuje na prejšnjo oporoko zapustnice z dne 10. 6. 1995 (ter spremenjeno v decembru 2001) in jo je treba razlagati v povezavi z njo, in - da je bila prava volja zapustnice v njenih oporokah oziroma dodatkih glede njenega stanovanja takšna, da stanovanje dedujeta oba sinova (po različnih deležih), ne pa, da ga v celoti deduje tožnik.

9Določila oporoke je treba razlagati po pravem oporočiteljevem namenu (prvi odstavek 84. člena ZD). Izhodišče za razlago oporoke, ki pomeni iskanje smisla, ki izhaja iz izražene poslednje volje, je sama vsebina oporoke. Upoštevajoč pravnomočno odločitev, da zapustničina oporočna volja ni bila takšna kot trdi B. A., je sodišče prve stopnje oporočno voljo razlagalo na način, da zapustnica v primeru soglasja sina B. A. sinu C. A. namenja 35 % stanovanja in vsakemu polovico nepremičnin v 0001, v primeru nepodanega soglasja - in tega B. A. ni podal - pa C. A. namenja 20 % stanovanja in nepremičnine v 0001. Pritožbene navedbe ne vzbudijo dvoma v pravilnost ugotovljene vsebine zapustničine prave poslednje volje. V pritožbeni navedbi, da v oporoki z dne 3. 3. 2009 ni zapisano, da pridobi C. A. parcele v 0001 in 20 % delež na stanovanju, je zaznati očitek, da je sodišče prve stopnje z razlago v oporoko vneslo nekaj, kar oporoka ne vsebuje. Očitek ni utemeljen. Obe listini (z dne 10. 6. 1995 s popravkom, in z dne 3. 3. 2009), v katerih je zapustnica izrazila svojo poslednjo voljo, je treba presojati kot povezano celoto, torej tudi zapisa, da C. A. pridobi 20 % delež na stanovanju, v primeru bratovega soglasja pa 35 % delež. Ker B. A. soglasja ni podal, velja volja, izražena 3. 3. 2009, da C. A. deduje vse nepremičnine v 0001. Če bi B. A. podal soglasje, bi veljalo deležno razmerje 35 % : 65 % glede stanovanja in 50 % : 50 % glede nepremičnin v 0001.

10Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da vložena ustavna pritožba ni procesna ovira za odločanje v zapuščinskem postopku. Kot je bilo pritožniku pojasnjeno že v zvezi z vloženo revizijo (sklep VSL II Cp 201/2018), je bilo o spornih dejstvih že pravnomočno odločeno, zato ni več mogoče šteti, da med dediči še obstaja spor. Vložena ustavna pritožba torej ni zakonsko predviden razlog za prekinitev zapuščinskega postopka (ne na podlagi določb ZD, ne na podlagi 205. in 206. člena ZPP).

11Neutemeljen je pritožbeni očitek o nerazumljivosti IV. oziroma VI. točke izreka izpodbijanega sklepa. Sodišče prve stopnje je vrednost zapuščine ugotavljajo zaradi izračuna nujnega deleža (28. člen ZD), oziroma morebitne prikrajšanosti nujnega dediča, ki bi narekovala zmanjšanje oporočnih razpolaganj (35. člen ZD). Znesek 136.884,80 EUR predstavlja 80 % vrednosti stanovanja v Ljubljani (80 % od 171.106 EUR, kolikor je po arhivskih podatkih GURS znašala vrednost stanovanja ob smrti zapustnice), kar pomeni, da pritožnikov nujni delež, ki znaša šestino ugotovljene obračunske vrednosti zapuščine (36.163 EUR), ni bil prikrajšan.

12Odgovornost dediča za zapustnikov dolg (oziroma dolg zapuščine) iz naslova neupravičene obogatitve ima podlago v 142. členu ZD (v zvezi s 190. členom OZ⁷). Glede terjatev, ki jih je pritožnik uveljavljal v zapuščinskem postopku (in jih izpostavlja v pritožbi) in ki so bile med dediči sporne oziroma prerekane, je sodišče prve stopnje v 11. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa pravilno pojasnilo, da bodo lahko predmet (pravdnih) postopkov, vodenih izven zapuščinskega postopka.

13Na podlagi zaključka, da je izpodbijana odločitev v dejanskem in pravnem pogledu pravilna, in da tudi ni obremenjena z zatrjevanimi ali uradoma upoštevnimi postopkovnimi kršitvami, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in sklep o dedovanju v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

14Pritožnik in zakonita dedinja D. D. stroškov pritožbenega postopka nista priglasila, zato je izrek o stroških odpadel.

¹ Zakon o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/1999, s spremembami in dopolnitvami.
² Zakon o dedovanju, Ur. l. SRS, št. 15/1976, s spremembami in dopolnitvami.
³ Zapuščinsko sodišče je s sklepom z dne 12. 5. 2015 na podlagi prvega odstavka 212. člena ZD prekinilo zapuščinski postopek in B. A. napotilo na pravdo, da zoper ostale dediče vloži tožbo na ugotovitev, da v zapuščino ne sodi stanovanje na X. 1 v Ljubljani.
⁴ Zapuščinsko sodišče je s sklepom z dne 21. 3. 2019 na podlagi 1. točke drugega odstavka 210. člena v zvezi s prvim odstavkom 210. člena ZD prekinilo zapuščinski postopek in B. A. napotilo na pravdo, da zoper ostale dediče vloži tožbo, da je bila prava volja zapustnice po zadnji oporoki z dne 3. 3. 2009, da B. A. deduje celotno stanovanje na X. 1 v Ljubljani, v kolikor C. A. ne bi priznal 35 % delež stanovanja, in da v tem primeru C. A. dobi celotne 0001.
⁵ Glej 15. tč obrazložitve sodbe VSL II Cp 1553/2017 (...Sodišče prve stopnje je prav tako pravilno zavrnilo tožbeni zahtevek na podlagi 32. člena ZD, po katerem imajo zapustnikovi potomci, ki so živeli skupaj z zapustnikom in mu s svojim delom, zaslužkom ali kako drugače pomagali pri pridobivanju, pravico zahtevati, da se jim iz zapustnikovega premoženja izloči del, ki ustreza njihovemu prispevku k povečanju ali ohranitvi vrednosti zapustnikovega premoženja....Ker skupnega življenja z zapustnico ni bilo, podlage za izločitveno pravico na tej pravni podlagi ni, čeprav je tožnik nudil zapustnici materialno pomoč v obliki denarnih sredstev za nakup stanovanja...) in 22. - 24. tč. obrazložitve sodbe II Ips 51/2018. (...Za utemeljenost potomčevega izločitvenega zahtevka mora med potomcem in zapustnikom obstajati skupnost, v kateri skupaj pridobivata premoženje, potomčev prispevek pri tem pa mora biti znaten...Tožnikovega prispevka k plačilu kupnine tudi po oceni Vrhovnega sodišča ni mogoče opredeliti kot skupno delovanje, skupno pridobivanje v smislu 32. člena ZD...).
⁶ Zapustnica v njej zapiše: "Danes dne 3. marec 2009 dopolnjujem svojo oporoko ...".
⁷ Obligacijski zakonik, Ur. l. RS, št. 83/2001, s spremembami in dopolnitvami