VSRS Sklep II DoR 17/2024

Predlog se zavrne.

1Sodišče prve stopnje je razsodilo, da je toženec dolžan plačati 3.679,79 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 7. 2018, za znesek 253,63 EUR pa je tožbeni zahtevek zavrnilo.

2Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo toženca in v izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3Zoper drugostopenjsko sodbo je toženec vložil predlog za dopustitev revizije glede vprašanj:

- Ali sta prvostopenjsko in drugostopenjsko sodišče zmotno uporabili materialno pravo, konkretno določbo 190. in 191. člena OZ, ko sta odločili, da je toženec tožnici dolžan povrniti znesek preplačila dolga iz izvršilnega postopka?

- Ali bi morali sodišči ob ugotovitvi v 3. točki obrazložitve prvostopenjske sodbe, da je tožnica tekom postopka navedla, da je višji znesek od dolgovanega plačala zato, ker si ni mogla privoščiti, da plača manj kot dolguje, uporabiti določbo 191. člena OZ?

- Ali sta prvostopenjsko in drugostopenjsko sodišče storili bistveno kršitev določb pravdnega postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP v zvezi z 8. členom ZPP s tem, ko nista vpogledali v izpoved tožnice na naroku dne 4. 1. 2023 in nista vpogledali v navedbe tožnice v okviru postopka, in sicer da si ni mogla privoščiti, da bi pomotoma nakazala manj, saj ni želela, da se stanovanje proda?

- Ali sta prvostopenjsko in drugostopenjsko sodišče storili bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP s tem, ko je prvostopenjsko sodišče v 3. točki obrazložitve sodbe najprej povzelo trditveno podlago tožnice, in sicer da "je tožnica višji znesek od dolgovanega plačala, ker si ni mogla privoščiti, da bi pomotoma nakazala manj, saj ni želela, da se stanovanje proda", nato pa v 10. točki obrazložitve zaključilo, da "mu je znesek v višini 86.060,44 EUR plačala zato, ker je mislila, da mu ga dolguje na podlagi pravnomočne sodbe", višje sodišče pa je takšno razlago prvostopenjskega sodišča potrdilo?

4Predlog ni utemeljen.

5Vrhovno sodišče na podlagi prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) dopusti revizijo le, če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča, če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse vrhovnega sodišča ni, še zlasti če sodna praksa višjih sodišč ni enotna, ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa vrhovnega sodišča ni enotna.

6Vrhovno sodišče je ocenilo, da toženec ni izkazal izpolnjevanja zahtev iz navedene določbe, zato je predlog za dopustitev revizije zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

7Senat v sestavi, navedeni v uvodu sklepa, je odločitev sprejel soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).