UPRS Sodba III U 186/2023-20

I. Tožbi se ugodi ter se Ministrstvu za zdravje naloži, da v roku 30 dni od vročitve te sodbe izda upravni akt, s katerim bo odločilo o vlogi tožeče stranke za izdajo dovoljenja za opravljanje zdravstvene dejavnosti v bolnišnični dejavnosti z dne 25. 7. 2023.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 382,47 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

1Tožnica je 30. 10. 2023 priporočeno po pošti vložila tožbo zaradi molka organa, ker Ministrstvo za zdravje (v nadaljevanju tudi: toženka) v predpisanem roku ni odločilo o njeni vlogi za izdajo dovoljenja za opravljanje zdravstvene dejavnosti v bolnišnični dejavnosti z dne 25. 7. 2023 (v nadaljevanju: vloga z dne 25. 7. 2023), pri čemer zoper odločbo, s katero toženka odloči o takšni vlogi, ni pritožbe, toženka pa o navedeni tožničini vlogi ni odločila niti v dodatnem sedemdnevnem roku.

2V tožbi tožnica pojasnjuje, da je 5. 12. 2022 pri toženki vložila vlogo za izdajo dovoljenja za opravljanje zdravstvene dejavnosti na področju kardiovaskularne kirurgije na lokaciji oziroma v prostorih Splošne bolnišnice (v nadaljevanju: SB) A. (vloga za spremembo oziroma dopolnitev dovoljenja za opravljanje zdravstvene dejavnosti po skrajšanem postopku). Omenjeno vlogo je tožnica podala, ker je s SB A. sklenila Pogodbo o sodelovanju z dne 2. 12. 2022 (v nadaljevanju: Pogodba o sodelovanju), v vlogi pa je navedla, da bosta tožnica (zanjo prof. dr. B. B., dr. med.) in SB A. skupaj opravljali dejavnost kardiovaskularne kirurgije (kirurške posege na srcu). Toženka je nato izdala odločbo, št. 0142-380/2008/121 z dne 14. 12. 2022 (v nadaljevanju: odločba z dne 14. 12. 2022), s katero je tožnici dovolila opravljanje zdravstvene dejavnosti - kardiovaskularne kirurgije v specialistični zunajbolnišnični dejavnosti na lokaciji oziroma v prostorih SB A. Tožnica je (glede na to, da je predlagala izdajo dovoljenja za opravljanje te zdravstvene dejavnosti v bolnišnični dejavnosti, z odločbo z dne 14. 12. 2022 pa je bilo dano dovoljenje za opravljanje zdravstvene dejavnosti v zunajbolnišnični dejavnosti) na toženko 3. 1. 2023 naslovila predlog za izdajo popravnega sklepa. Toženka o tem ni odločila, ampak je tožnici ustno pojasnila, da lahko na podlagi odločbe z dne 14. 12. 2022 opravlja dejavnost po Pogodbi o sodelovanju, nato pa se je na podlagi posveta s tožnico zavezala tej poslati poziv k dopolnitvi vloge. Tožnica je po tem 19. 7. 2023 prejela pisna pojasnila toženke, na podlagi katerih je toženki 25. 7. 2023 poslala vlogo za izdajo dovoljenja za opravljanje zdravstvene dejavnosti v bolnišnični dejavnosti (dopolnitev vloge z dne 5. 12. 2022). Sicer po mnenju tožnice že popolno vlogo je tožnica, po prejemu dopisa toženke z dne 2. 8. 2023, dopolnila z vlogo z dne 4. 8. 2023 (poslano po elektronski pošti toženki, ki jo je ta prejela 7. 8. 2023 ter nato še po pošti 9. 8. 2023) tako, da je spremenila odgovornega nosilca zdravstvene dejavnosti na področju anesteziologije, reanimatologije in perioperativne intenzivne medicine. Tožnica ob tem poudarja, da jo je toženka že pred omenjeno dopolnitvijo z elektronskim sporočilom z dne 2. 8. 2023 obvestila, da bo takoj po prejemu dopolnitve izdala dovoljenje za opravljanje bolnišnične zdravstvene dejavnosti, saj so ostali pogoji izpolnjeni. Da je bila s tem vloga z dne 25. 7. 2023 popolna, kaže tudi to, da je toženka že takoj 7. 8. 2023 za tožnico pridobila najprej podatke in 9. 8. 2023 še potrdilo o nekaznovanosti. Tudi iz popisa upravnih spisov zadeve izhaja, da je dovoljenje v pripravi že od 10. 8. 2023. Kljub temu toženka o tožničini vlogi z dne 25. 7. 2023 ni odločila v roku dveh mesecev od prejema popolne vloge. Tega ni storila niti po prejemu tožničinega poziva z dne 10. 10. 2023, naj o predmetni vlogi odloči v nadaljnjih sedmih dneh. Glede na navedeno tožnica sodišču predlaga, da tožbi ugodi in toženki naloži, da mora v roku 30 dni od prejema sodbe izdati odločbo, s katero bo odločila o vlogi z dne 25. 7. 2023. Zahteva tudi povrnitev stroškov tega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3V vlogi z dne 17. 11. 2023 je tožnica sodišče obvestila, da je po vložitvi tožbe pri toženki opravila vpogled v upravne spise zadeve in ugotovila, da o vlogi z dne 25. 7. 2023, čeprav je o njej seznanila tudi novo ministrico, še ni odločeno. V nadaljnji vlogi z dne 1. 12. 2023 je tožnica sodišče obvestila še, da je od toženke prejela dopis z dne 17. 11. 2023, s katerim jo toženka seznanja, da pogoji za izdajo dovoljenja za opravljanje zdravstvene dejavnosti niso izpolnjeni, ker naj bi bila Pogodba o sodelovanju nična zaradi nepridobitve soglasja iz Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (v nadaljevanju: ZSPDSLS-1). Kot opozarja tožnica, pa je bila pred tem (v elektronski korespondenci s toženko z dne 2. 8. 2023 in 3. 8. 2023) obveščena, da so predpisani pogoji izpolnjeni.

4Toženka, ki je sodišču predložila upravne spise zadeve, v odgovoru na tožbo z dne 14. 12. 2023 pojasnjuje, da je bilo na sestanku 7. 7. 2023 ugotovljeno, da je tožnica kljub odločbi z dne 14. 12. 2022, na podlagi katere bi lahko v prostorih SB A. opravljala zdravstveno dejavnost - kardiovaskularno kirurgijo v specialistični zunajbolnišnični dejavnosti, opravljala bolnišnično zdravstveno dejavnost (operacije na odprtem srcu). Glede na navedeno je bil sklep sestanka, da tožnica uredi svoje pravne akte tako, da ji bodo omogočali zakonito delo. V zvezi s tem ji je toženka podala pojasnila glede pridobitve dovoljenja za opravljanje bolnišnične zdravstvene dejavnosti - kardiovaskulame kirurgije v bolnišnični dejavnosti ter bolnišnične zdravstvene dejavnosti - anesteziologije, reanimatologije in perioperativne medicine v bolnišnični dejavnosti. Tožnica je 26. 7. 2023 pri toženki vložila vlogo za izdajo takšnega dovoljenja. Z vlogo z dne 31. 7. 2023 pa je potem spremenila odgovornega nosilca zdravstvene dejavnosti na področju anesteziologije, reanimatologije in perioperativne medicine (namesto C. C. je kot odgovornega nosilca imenovala asist. dr. Č. Č.). Ker je bila tožničina vloga nepopolna (za asist. dr. Č. Č. ni predložila ustreznega soglasja delodajalca v skladu s 53.b členom Zakona o zdravstveni dejavnosti, v nadaljevanju: ZZDej), jo je toženka z dopisom z dne 2. 8. 2023 pozvala k dopolnitvi vloge. Tožnica vloge ni dopolnila, pač pa je 9. 8. 2023 toženka prejela vlogo, s katero je tožnica ponovno spremenila odgovornega nosilca zdravstvene dejavnosti na področju zdravstvene dejavnosti anesteziologije, reanimatologije in perioperativne medicine v bolnišnični dejavnosti, in sicer je namesto asist. dr. Č. Č. imenovala dr. D. D., spec. anesteziologije in reanimatologije.

5V nadaljevanju odgovora na tožbo toženka citira za zadevo relevantne določbe ZZDej ter pojasnjuje, da tožnica prosi za izdajo dovoljenja za opravljanje bolnišnične zdravstvene dejavnosti, zato je treba preveriti, ali izpolnjuje tudi pogoje glede ustrezne opreme in prostorov, določene v 3.a in 15. členu ZZDej. V postopku je bilo ugotovljeno, da tožnica ni bolnišnica, temveč gospodarska družba z namenom opravljanja bolnišnične zdravstvene dejavnosti, in sicer v prostorih bolnišnice. V navedenih prostorih se sicer že opravlja bolnišnična zdravstvena dejavnost, ki jo opravlja SB A. na podlagi dovoljenja toženke, št. 0070-92/2008/113 z dne 25. 8. 2008, toženka pa je z odločbo, št. 0140-77/2019/4 z dne 12. 6. 2019, uskladila tudi vse vrste zdravstvene dejavnosti, ki jih SB A. opravlja v skladu s Pravilnikom o vrstah zdravstvene dejavnosti (v nadaljevanju: Pravilnik). Tožnica je v zvezi z izpolnjevanjem predpisanih pogojev vlogi za izdajo dovoljenja za opravljanje bolnišnične zdravstvene dejavnosti priložila Pogodbo o sodelovanju in k njej sklenjena aneksa z dne 10. 7. 2023 in 20. 7. 2023. Vendar, kot obrazlaga toženka, ima SB A. kot javni zdravstveni zavod stvarno premoženje, ki je v lasti Republike Slovenije, v upravljanju, zato se za ravnanje s tem premoženjem uporabljajo določbe ZSPDSLS-1. Glede na Pogodbo o sodelovanju in k tej sklenjene anekse je pogodbeno razmerje med SB A. in tožnico opredeljeno kot oddaja v občasno uporabo po 67. členu ZSPDSLS-1. Ta (med drugim) določa, da se nepremično premoženje lahko odda v uporabo po posameznih urah ali dnevih ter da kolikor uporabnino določi s cenikom predstojnik upravljavca, ki je oseba javnega prava, mora pridobiti predhodno soglasje ministrstva, pristojnega za področje, na katerem deluje oseba javnega prava. SB A. pa k pravnemu aktu ni pridobila predhodnega soglasja toženke, zato Pogodba o sodelovanju ne izpolnjuje pogojev, določenih z ZSPDSLS-1. Tudi sicer je temeljni pogoj za oddajo v občasno uporabo, da razmerje ne traja več kot povezanih 23 ur oziroma povezanih 31 dni, medtem ko je s Pogodbo o sodelovanju določeno, da traja nedoločen čas. Glede na celotno vsebino je torej treba pogodbeno razmerje med SB A. in tožnico opredeliti kot najemno pogodbo, ki se lahko v skladu s prvim odstavkom 64. člena ZSPDSLS-1 sklene, če se odda v najem po eni od metod iz prvega odstavka 49. člena ZSPDSLS-1 in po postopku iz 53. člena ZSPDSLS-1. V skladu z drugim odstavkom 29. člena ZSPDSLS-1 morajo javni zavodi, ki so upravljavci nepremičnega (ali premičnega) premoženja države, pred sklenitvijo pravnega posla, katerega pogodbena vrednost presega 10.000,00 EUR, pridobiti predhodno soglasje pristojnega ministrstva, ki ga slednje izda v 30 dneh. To soglasje je priloga pravnega posla; posli, sklenjeni brez njega, pa so nični. Z navedenimi ugotovitvami je toženka z dopisom z dne 17. 11. 2023 seznanila tožnico, ki je z dopisom z dne 5. 12. 2023 izrazila svoje nestrinjanje, predvsem iz razloga, da veljavnost pravnega posla ni predmet presoje v upravnem postopku, kot je obravnavani. Toženka dodaja, da glede na določbe ZZDej odgovarja za sistem zdravstvenega varstva in njegovo delovanje kot celoto. Zaradi navedenega in pojasnjenega materialnopravnega izhodišča, iz katerega izhaja, da gre za težavno pravno zadevo, o njej še ni odločila, ker še preučuje tožničin odgovor z dne 5. 12. 2023. Sodišču je toženka predlagala, da tožbo zavrne.

6Tožnica v vlogi z dne 22. 12. 2023 vztraja pri tožbenih navedbah in opozarja, da gre v obravnavani zadevi za tožbo zaradi molka organa, kar pomeni, da sodišče ne bo odločalo o tem, ali se tožničini vlogi ugodi, temveč o tem, ali bi toženka o tej vlogi morala že odločiti. Zato po mnenju tožnice navedbe v odgovoru na tožbo za zadevo niso relevantne in se tožnica o njih ni dolžna opredeljevati. Ne glede na to pa pojasnjuje, da je v zvezi z vlogo z dne 5. 12. 2022 toženka opustila svoje dolžnosti iz prvega odstavka 67. člena in drugega odstavka 7. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP). Iz odgovora na tožbo izhaja mnenje toženke, da o zadevi še ni dolžna odločiti, saj je 24. 11. 2023 tožnici vročila dopis z dne 17. 11. 2023 (seznanitev z ugotovitvami v postopku izdaje dovoljenja za opravljanje bolnišnične zdravstvene dejavnosti) in kot odgovor nanj 5. 12. 2023 prejela tožničino vlogo z dne 1. 12. 2023, ki jo še preučuje in dodaja, da gre za težavno pravno zadevo. Vendar razlog, da se toženki določena zadeva zdi pravno zahtevna, ne more biti opravičilo za to, da o popolni vlogi ne odloči v zakonsko predpisanih rokih. Ob takem razlogovanju upravni organi v upravnih zadevah sploh ne bi bili dolžni odločati v rokih, ki jih določa zakon, saj bi zadostovalo, da se sklicujejo na "pravno zahtevnost" zadeve, s čimer bi bil institut tožbe zaradi molka organa izvotljen. Toženka je dopis z dne 17. 11. 2023 tožnici poslala po tem, ko so že potekli roki za izdajo odločbe in je tožnica že vložila tožbo zaradi molka organa. Ne glede na povedano pa tožnica še citira, kar je navedla v svojem odgovoru toženki z dne 1. 12. 2023, in sicer (skrajšano), da je toženka presojo izpolnjevanja pogoja iz tretje alineje četrtega odstavka 3.a člena ZZDej razširila preko obsega, določenega z zakonom - ta namreč presojo omejuje na obseg iz sedmega in osmega odstavka 3. člena ZZDej. Toženka brez zakonske podlage presoja veljavnost Pogodbe o sodelovanju in njenih aneksov, saj veljavnost pravnega posla, na podlagi katerega ima izvajalec zdravstvene dejavnosti prostore in opremo za opravljanje te dejavnosti, ni predmet presoje v postopku izdaje dovoljenja za opravljanje zdravstvene dejavnosti. Sicer bi toženka morala v tovrstnih postopkih vedno presojati, ali so morebiti podani razlogi za neveljavnost pravnega posla, na podlagi katerega ima vlagatelj prostore in opremo, pa tega doslej ni počela. Tožnica nato pojasnjuje vsebino in pravno naravo Pogodbe o sodelovanju ter navaja, da te pogodbe ni mogoče subsumirati pod določbe ZSPDSLS-1, saj ne predstavlja niti pogodbe o oddaji v občasno uporabo niti pogodbe o najemu. Četudi bi držalo stališče toženke, da je treba Pogodbo o sodelovanju presojati po določbah ZSPDSLS-1, pa stališče, da je ta pogodba nična, ni pravilno.

7Toženka v vlogi z dne 17. 1. 2024 navaja, da se ne strinja z navedbami tožnice in da vztraja pri navedbah iz odgovora na tožbo, ter obenem sodišče seznanja, da upravnega akta, zaradi katerega je vložena tožba, še ni izdala.

K I. točki izreka:

8Tožba zaradi molka organa je utemeljena.

9Po določbi tretjega odstavka 5. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1) je, če zakon ne določa drugače, upravni spor dopusten tudi v primeru, če upravni akt tožniku ni bil izdan ali mu ni bil vročen v predpisanem roku. Procesne predpostavke za vložitev takšne tožbe (glej še tretjo alinejo prvega odstavka 33. člena ZUS-1), to je tožbe zaradi molka organa, so določene v 28. členu ZUS-1. Tožba zaradi neizdaje upravnega akta se po določbah tega člena ZUS-1 sme med drugim vložiti, če organ, ki odloča v enostopenjskem upravnem postopku, v predpisanem roku ne izda odločbe, zoper katero ni pritožbe, ter odločbe ne izda niti na posebno zahtevo stranke v nadaljnjih sedmih dneh (tretji odstavek v zvezi z drugim odstavkom 28. člena ZUS-1).

10Rok za izdajo upravne odločbe pa je urejen v 222. členu ZUP, ki v prvem odstavku določa, da kadar se začne postopek na zahtevo stranke oziroma po uradni dolžnosti, če je to v interesu stranke, pa pred odločitvijo ni potreben poseben ugotovitveni postopek, mora pristojni organ izdati odločbo in jo vročiti stranki čimprej, najpozneje pa v enem mesecu od dneva, ko je prejel popolno vlogo za začetek postopka, oziroma od dneva, ko je bil začet postopek po uradni dolžnosti. V drugih primerih, ko se začne postopek na zahtevo stranke oziroma po uradni dolžnosti, če je to v interesu stranke, mora pristojni organ izdati odločbo in jo vročiti stranki najpozneje v dveh mesecih. Če stranka vloži vlogo, ki je nepopolna in jo po pozivu dopolni, začne teči rok od dne, ko je organ prejel dopolnitev vloge (drugi odstavek 222. člena ZUP).

11Kadar sodišče spozna, da je tožba zaradi molka organa upravičena, ji s sodbo ugodi in pod pogoji iz prvega oziroma petega odstavka 65. člena ZUS-1 samo odloči o stvari ali pa pristojnemu organu naloži, kakšen upravni akt naj izda, oziroma če odločba ni bila vročena, naloži njeno vročitev (prvi odstavek 69. člena ZUS-1).

12V obravnavanem primeru tožnica vlaga tožbo zaradi molka organa, ker toženka v predpisanem roku in tudi po prejemu posebne zahteve v nadaljnjih sedmih dneh ni izdala upravnega akta o tožničini vlogi za izdajo dovoljenja za opravljanje zdravstvene dejavnosti v bolnišnični dejavnosti z dne 25. 7. 2023. Da je za upravno odločanje o navedeni vlogi, torej za izdajo upravnega akta, zaradi katerega je vložena tožba zaradi molka organa, pristojna toženka, med strankama niti ni spora.

13ZZDej namreč v prvem odstavku 3.a člena določa, da na podlagi vloge domače ali tuje pravne ali fizične osebe ministrstvo, pristojno za zdravje, izda dovoljenje za opravljanje zdravstvene dejavnosti, če so izpolnjeni pogoji iz tega člena in iz predpisov, izdanih na njegovi podlagi. V drugem odstavku istega člena so opredeljeni podatki, ki jih mora vsebovati dovoljenje za opravljanje zdravstvene dejavnosti; v tretjem odstavku pa je določeno, da minister, pristojen za zdravje, določi vrste zdravstvene dejavnosti, za katere se izdaja dovoljenje za opravljanje zdravstvene dejavnosti. V četrtem odstavku 3.a člena ZZDej so predpisani pogoji, ki jih mora izvajalec zdravstvene dejavnosti, glede na vrsto zdravstvene dejavnosti, izpolnjevati za pridobitev dovoljenja za opravljanje zdravstvene dejavnosti (med drugim pogoj po tretji alineji te določbe, da ima prostore in opremo za opravljanje določene vrste zdravstvene dejavnosti); v petem odstavku istega člena pa so določeni pogoji, ki jih mora izpolnjevati odgovorni nosilec zdravstvene dejavnosti (pri čemer mora po šestem odstavku tega člena za dokazovanje pogoja iz druge alineje petega odstavka tega člena izvajalec zdravstvene dejavnosti predložiti potrdilo iz kazenske evidence ali izjavo, da ministrstvu, pristojnemu za zdravje, dovoljuje pridobitev teh podatkov iz uradnih evidenc; potrdilo iz kazenske evidence ne sme biti starejše od treh mesecev). V sedmem in osmem odstavku 3.a člena ZZDej so nato opredeljene zahteve, ki jih mora izpolnjevati prostor, v katerem se opravlja zdravstvena dejavnost, in oprema, ki se uporablja pri opravljanju zdravstvene dejavnosti. V devetem odstavku 3.a člena ZZDej oziroma v Zakonu o nujnih ukrepih za zajezitev širjenja in blaženja posledic nalezljive bolezni COVID-19 na področju zdravstva (ZNUNBZ) je dalje urejeno, kdo izda obrazloženo mnenje glede izpolnjevanja pogojev iz sedmega in osmega odstavka tega člena; v desetem odstavku 3.a člena ZZDej pa je določeno, kdaj mora izvajalec zdravstvene dejavnosti izpolniti oziroma izpolnjevati posamezne pogoje za opravljanje zdravstvene dejavnosti. V enajstem odstavku 3.a člena ZZDej je urejeno sporočanje sprememb, povezanih z izpolnjevanjem pogojev za izdajo dovoljenja za opravljanje zdravstvene dejavnosti. Podrobnejšo določitev pogojev iz sedmega in osmega odstavka 3.a člena ZZDej ter podrobnejši postopek njihovega preverjanja predpiše minister, pristojen za zdravje (dvanajsti odstavek 3.a člena ZZDej).

14Kot izhaja iz tožbenih navedb in upravnih spisov zadeve, tožnica kot izvajalec zdravstvene dejavnosti opravlja med drugim zdravstveno dejavnost na področju kardiovaskularne kirurgije. Z odločbo toženke, št. 0142-380/2008/71 z dne 16. 5. 2014 (v nadaljevanju: dovoljenje z dne 16. 5. 2014), ji je bilo dovoljeno opravljanje kardiovaskularne kirurgije v specialistični zunajbolnišnični dejavnosti v prostorih Zdravstvenega doma ... Z vlogo z dne 5. 12. 2022 je tožnica toženko zaprosila za spremembo oziroma dopolnitev dovoljenja za opravljanje zdravstvene dejavnosti na način, da se ji opravljanje dejavnosti kardiovaskularne kirurgije dovoli tudi v prostorih SB A., ki so opredeljeni v Pogodbi o sodelovanju. Toženka je nato izdala odločbo z dne 14. 12. 2022, iz katere izhaja, da se tožnici dovoljuje opravljanje specialistične zunajbolnišnične zdravstvene dejavnosti - kardiovaskularne kirurgije v specialistični zunajbolnišnični dejavnosti na dodatni lokaciji v prostorih SB A., na naslovu ... Tožnica je v zvezi z odločbo z dne 14. 12. 2022 pri toženki podala predlog za izdajo popravnega sklepa, o katerem toženka (kot navaja tožnica, toženka pa tega ne prereka) ni odločila, vendar pa ta odločitev ni predmet tega upravnega spora zaradi molka organa, niti se s tožbo v tem upravnem sporu ne izpodbija odločba z dne 14. 12. 2022.

15Obravnavana tožba zaradi molka se nanaša na vlogo za izdajo dovoljenja za opravljanje zdravstvene dejavnosti v bolnišnični dejavnosti z dne 25. 7. 2023 (ki jo tožnica toženki poslala priporočeno po pošti 25. 7. 2023, toženka pa jo je prejela 26. 7. 2023). Z navedeno vlogo (ki jo tožnica sicer naslavlja tudi kot dopolnitev vloge z dne 5. 12. 2022) tožnica zahteva izdajo dovoljenja za opravljanje zdravstvene dejavnosti v bolnišnični dejavnosti. Kot izhaja iz tožbenih navedb in navedb v odgovoru na tožbo ter upravnih spisov zadeve, je tožnica vlogo z dne 25. 7. 2023 nato spremenila z vlogo z dne 31. 7. 2023 (s katero je spremenila odgovornega nosilca zdravstvene dejavnosti na področju anesteziologije, reanimatologije in perioperativne medicine). Po pozivu toženke z dne 2. 8. 2023 je tožnica vlogo z dne 25. 7. 2023, spremenjeno z vlogo z dne 31. 7. 2023, dopolnila oziroma ponovno spremenila z vlogo z dne 4. 8. 2023, ki jo je toženka prejela najprej po elektronski pošti 7. 8. 2023, nato pa še po pošti 9. 8. 2023. Tudi ob upoštevanju, da drugi odstavek 63. člena ZUP elektronsko vlogo opredeljuje kot vlogo v elektronski obliki, ki je podpisana z varnim elektronskim podpisom s kvalificiranim potrdilom, in da vloga z dne 4. 8. 2023 (ki jo je toženka po elektronski pošti prejela 7. 8. 2023) ni bila podpisana z varnim elektronskim podpisom s kvalificiranim potrdilom, je bila tožničina vloga z dne 25. 7. 2023 najkasneje dne 9. 8. 2023 popolna. Da ni tako, toženka niti ne zatrjuje. To pa pomeni, da je, glede na določbe prvega in drugega odstavka 222. člena ZUP, dne 9. 10. 2023 iztekel rok za izdajo odločbe. Ker toženka o vlogi z dne 25. 7. 2023 ni odločila v roku dveh mesecev, jo je tožnica z zahtevo z dne 10. 10. 2023, ki jo je toženka prejela 12. 10. 2023, pozvala, naj o zadevi odloči v nadaljnjih sedmih dneh, vendar toženka tudi v dodatnem sedemdnevnem roku (in niti kasneje) ni odločila. Glede na povedano so izpolnjene procesne predpostavke iz 28. člena ZUS-1 za tožbo zaradi molka organa.

16Ob presojanju utemeljenosti oziroma upravičenosti tožbe zaradi molka organa pa je treba presoditi tudi, ali je kršitev obveznosti organa, da izda in vroči upravni akt v predpisanem roku, upravičena. Če namreč sodišče ugotovi, da je molk organa upravičen, torej da organ iz opravičljivih razlogov upravnega akta ni izdal v predpisanem roku, tožbi zaradi molka ne ugodi. Če pa molk organa ni upravičen, bo sodišče s sodbo tožbi ugodilo in pristojnemu organu praviloma naložilo, naj izda upravni akt, torej odloči o stvari v določenem roku, oziroma naložilo, kakšno odločbo naj izda oziroma vroči (tako tudi Zakon o upravnem sporu s komentarjem, urednik dr. Erik Kerševan, GV Založba, Ljubljana 2019, stran 389 in 390). Po presoji sodišča je tožba zaradi molka v obravnavani zadevi upravičena. Toženka, ki v predpisanem roku upravnega akta, s katerim bi odločila o tožničini vlogi z dne 25. 7. 2023, ni izdala, namreč svojega molka ne more upravičiti s posplošenim sklicevanjem, da gre za kompleksno pravno zadevo. Zakaj bi bilo vprašanje izpolnjenosti pogoja, da ima tožnica kot izvajalec zdravstvene dejavnosti prostore in opremo za opravljanje zdravstvene dejavnosti, oziroma s tem povezano vprašanje, ali lahko toženka v zadevnem upravnem postopku presoja veljavnost pogodbe, ki jo ima izvajalec zdravstvene dejavnosti sklenjeno glede prostorov in opreme, ter kakšna je pravna narava takšne pogodbe v konkretni zadevi, tako kompleksno, da bi zahtevalo (še) daljši čas za odločanje, namreč toženka konkretno ni pojasnila in utemeljila niti tega ne vidi sodišče. Ob tem sodišče še izpostavlja, da toženka upravnega akta o tožničini vlogi z dne 25. 7. 2023 ni izdala niti po vložitvi obravnavane tožbe v roku za odgovor nanjo in niti po tem, ko jo je sodišče z dopisom z dne 9. 1. 2024 (toženki vročenim 10. 1. 2024) pozvalo, naj v roku 8 dni sporoči, ali je izdala upravni akt, zaradi katerega je vložena tožba zaradi molka. Na to se je toženka odzvala z vlogo z dne 17. 1. 2024, v kateri je zgolj sporočila, da zadevnega upravnega akta še ni izdala. Da bi to storila kasneje, pa sodišču do izdaje te sodbe tudi ni sporočila.

17Ker je po navedenem sodišče presodilo, da je tožba zaradi molka upravičena, je na podlagi prvega odstavka 69. člena ZUS-1 tožbi ugodilo in toženki naložilo, da v roku 30 dni od vročitve te sodbe izda upravni akt, s katerim bo odločila o tožničini vlogi z dne 25. 7. 2023. Takšen rok je namreč glede na vse povedano primeren, da bo toženka lahko izdala ustrezen upravni akt.

18Sodišče je v tem upravnem sporu odločilo brez glavne obravnave, ker je bilo že na podlagi tožbe in upravnih spisov zadeve očitno, da je treba tožbi ugoditi, v upravnem sporu pa ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom (prva alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

K II. točki izreka:

19Odločitev o stroških postopka temelji na tretjem odstavku 25. člena ZUS-1 in določbah Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Na tej podlagi je sodišče ob upoštevanju, da v zadevi ni bila opravljena glavna obravnava in da je tožnico v postopku zastopala pooblaščena odvetniška družba, tožnici priznalo pavšalni znesek povračila stroškov po drugem odstavku 3. člena Pravilnika v višini 285,00 EUR, povečan za 10 % po 4. členu Pravilnika, to je 313,50 EUR, kar se, ker je tožničina pooblaščenka zavezanka za DDV, skladno z ustaljenimi stališči Vrhovnega sodišča poveča še za 22 % DDV. Po Pravilniku določeni pavšalni znesek zajema vse stroške postopka v upravnem sporu na prvi stopnji, tudi materialne, razen sodnih taks. Toženka mora tako tožnici povrniti 382,47 EUR stroškov tega sodnega postopka, in sicer v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tako določenega paricijskega roka do plačila tečejo tudi zakonske zamudne obresti (313. člen Zakona o pravdnem postopku, ZPP, v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1, ter prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika, OZ).

20Za tožbo plačano sodno takso pa bo tožnici vrnilo sodišče po uradni dolžnosti (36. in 37. člen Zakona o sodnih taksah, ZST-1, ter opomba 6.1.c taksne tarife tega zakona).