VSL Sklep II Cp 238/2024

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Odločitev o stroških tega pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

1Tožnica s tožbo med drugim zahteva, da prve tri toženke na nepremičnini 183/3 opustijo vsakršno ravnanje, ki pomeni vznemirjanje stvarne služnosti hoje in vožnje, vpisane v korist vsakokratnega lastnika nepremičnine 182/7 in 183/7, še zlasti, da opustijo vsakršno parkiranje vozil na služnostni poti in da vozilo odstranijo oziroma parkirajo tako, da služnosti vožnje z vsemi prevoznimi sredstvi ne bodo ovirale. Tožnica še zahteva, da se toženim strankam v bodoče prepove s takšnimi in podobnimi ravnanji vznemirjati stvarno služnost hoje in vožnje na nepremičnini 183/3 ali s podobnimi ravnanji preprečevati izvajanje le-te v korist gospodujočega zemljišča 182/7 in 183/7.

2Na tožničin predlog je sodišče prve stopnje izdalo začasno odredbo, s katero je prvim trem toženkam naložilo vzpostavitev prejšnjega stanja (odstranitev železnega kontejnerja iz dovozne poti na nepremičnini 183/3) ter jim prepovedalo na takšen in podoben način v bodoče posegati v stvarno služnost poti in vožnje z vsemi prevoznimi sredstvi po nepremičnini 183/3 za potrebe dostopa in uporabe nepremičnin 182/7 in 183/7.

3Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovor prvih treh toženk zoper sklep o začasni odredbi zavrnilo.

4Prve tri toženke (v nadaljevanju toženke) v pravočasni pritožbi uveljavljajo pritožbene razloge bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Predlagajo ugoditev pritožbi, razveljavitev izpodbijanega sklepa, ugoditev ugovoru ter zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe. Priglašajo pritožbene stroške. Bistvene pritožbene navedbe bodo povzete v nadaljevanju, ko bo nanje sproti odgovorjeno.

5Tožnica se v odgovoru na pritožbo zavzema za njeno zavrnitev in priglaša stroške.

6Pritožba ni utemeljena.

7Za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve pogoje določa 272. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Osnovni pogoj je verjetnost vtoževane terjatve (prvi odstavek 272. člena ZIZ), kar mora izkazati upnik (tožeča stranka).

8Pritožnice trdijo, da tožnica ni izkazala verjetnosti terjatve iz razloga, ker je služeča nepremičnina v naravi dvorišče, ker na tem zemljišču tožnica nima služnosti, saj služnost ne bi smela biti vpisana na celotni parceli, ker tožnica preko služeče nepremičnine do svoje nepremičnine lahko dostopa le s hkratnim posegom v sosednjo parcelo (parcelo št. 184/1), ki ni predmet tožbenega zahtevka in ker kontejner na služeči nepremičnini 183/3 itak več ne stoji, saj so pritožnice naročile, da se je kontejner, ki je ob vložitvi predloga stal na tej nepremičnini, postavi na drugo nepremičnino.

9Konfesorno tožbo (tožbo na varstvo služnosti), kakršno je vložila tožnica, se lahko naperi proti vsakomur, ki protipravno moti izvrševanje služnosti (212. člen in prvi odstavek 99. člena Stvarnopravnega zakonika). Sodišče prve stopnje je v zvezi z verjetnostjo terjatve ugotovilo, da je tožnica trdila in izkazala, da je lastnica gospodujočega zemljišča (182/7 in 183/7), da je v korist tega gospodujočega zemljišča v zemljiško knjigo vpisana sporna služnost na služečem zemljišču (183/3), ter da so jo prve tri toženke neutemeljeno motile pri izvrševanju služnosti s tem, da so na služeče zemljišče postavile kontejner. Ker z gornjimi navedbami pritožba pravilnosti teh relevantnih ugotovitev sploh ne izpodbija, tudi pravilnosti prvostopnega zaključka o verjetnosti vtoževane terjatve ni izpodbila.

10Poleg verjetnosti obstoja terjatve je potrebno v primeru, ko se kot v predmetni zadevi zahteva izdaja t.i. ureditvene oziroma regulacijske začasne odredbe, s katero se začasno uredi sporno razmerje med strankama, potrebno izkazati še, da je začasna odredba potrebna, da se prepreči nastanek težko nadomestljive škode, da te škode ni mogoče odvrniti drugače, kot le z izdajo takšne začasne odredbe, in da začasna odredba ne bi nedopustno posegla v dolžnikov pravni položaj s tem, da bi vzpostavila stanje, ki ga ob morebitni zavrnitvi tožbenega zahtevka ne bi bilo mogoče več odpraviti¹.

11Sodišče prve stopnje je glede nevarnosti ugotovilo, da ima tožnica onemogočen edini dostop (po utrjeni podlagi) do svojih nepremičnin, kar v skladu s sodno prakso vsekakor predstavlja težko nadomestljivo škodo. Pritožnice uveljavljajo postopkovno kršitev iz razloga, ker sodišče prve stopnje ni opravilo predlaganega ogleda, na podlagi katerega bi bilo moč ugotoviti, da je tožnica več kot pet mesecev dostopala do svoje nepremičnine po drugi poti preko nepremičnine 184/1 , ki poteka ob zatrjevanih ovirah.

12Postopek zavarovanja je res kontradiktoren postopek, vendar mora sodišče tekom tega postopka izvesti le dokaze, s katerimi se ugotavljajo dejstva, ki so pravno relevantna. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je pot preko služečega zemljišča, ki je tlakovano, edina dovolj utrjena za dostopanje do gospodujočega zemljišča z osebnimi in intervencijskimi vozili v vseh vremenskih razmerah. Dejstvo obstoja druge poti, glede katere je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je ob obilnem deževju ali ob sneženju lahko neprevozna, zato ni pravno relevantno. Izvedba dokaza z ogledom je bila tako upravičeno zavrnjena, saj naj bi ogled dokazoval obstoj poti, po kateri je dostopanje mogoče le v primeru, ko to omogočajo vremenske razmere (287. člen ter prvi odstavek 339. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP, ki se v postopku zavarovanja smiselno uporablja na podlagi 15. člena ZIZ).

13Pritožbeno izpostavljena okoliščina, da so pritožnice po izdaji začasne odredbe svojo obveznost iz začasne odredbe izpolnile, ne utemeljuje razveljavitve izdane začasne odredbe, saj je bila izdaja le-te potrebna tako zaradi vzpostavitve prejšnjega stanja, kot zaradi prepovedi motenja v bodoče. Glede na to, da težko nadomestljive škode torej ni bilo mogoče odvrniti drugače, kot z izdajo začasne odredbe, in da ta ne posega nedopustno v položaj prvih treh toženk, saj kakšno tako stanje, ki ga ob morebitni zavrnitvi tožbenega zahtevka ne bi bilo mogoče več odpraviti, niti ni bilo zatrjevano, se izpodbijana odločitev izkaže za materialnopravno pravilno.

14Pritožbeni razlogi tako niso podani. Ker ni podan niti kakšen od ostalih razlogov, na katere pritožbeno sodišče ob odločanju o pritožbi pazi uradoma (drugi odstavek 350. člena ZPP), se je pritožba izkazala za neutemeljeno. Zato jo je bilo potrebno zavrniti in sklep sodišča prve stopnje potrditi (2. točka 365. člena, 366. člen in 353. člen ZPP).

15Ker so stroški postopka zavarovanja del pravdnih stroškov (prvi odstavek 151. člena ZPP), odločitev o teh stroških pa je odvisna od odločitve o glavni stvari (šesti odstavek 163. člena ZPP), bo tudi o stroških tega pritožbenega postopka odločeno s končno odločbo.

¹ Primerjaj sklep Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 852/2020 z dne 10. 6. 2020.