VSM Sklep III Cp 951/2023

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlagateljev predlog za znižanje preživnine iz 347,11 EUR na znesek 70,00 EUR (I. točka izreka) in odločilo, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka (II. točka izreka).

2Zoper citirani sklep vlaga pravočasno laično pritožbo predlagatelj. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni in znesek preživnine zmanjša na razumen znesek, in sicer največ 150,00 EUR mesečno. Navaja, da je odločitev sodišča prve stopnje, da je dolžan še naprej plačevati preživnino v znesku 347,11 EUR mesečno za polnoletnega sina, neživljenjska, nepravična in nerazumna. Pojasnjuje, da je zaposlen in prejema osebne dohodke, vendar njegovi stanovanjski stroški (za ogrevanje, elektriko, vodo, komunalne storitve), preživnine, ter stroški hrane in zdravil znašajo 1.500,00 EUR mesečno, pri čemer pa ima na mesec zgolj 900,00 EUR razpoložljivih sredstev. Za najem stanovanja mora plačati varščino v znesku 1.000,00 EUR v obliki nakupa sedežne garniture, da ima kje spati. Poleg tega mu v izvršilnem postopku rubijo plačo preživninski upravičenec (nasprotni udeleženec), Javni štipendijski in pokojninski sklad (v nadaljevanju Preživninski sklad) in ostali upniki, saj so se mu dolgovi nabrali med leti 2019 in 2023, ko je bil nezaposlen in je prejemal zgolj minimalno socialno pomoč. Poudarja, da zaradi višine svojih prihodkov in višine stroškov zahaja v vse večje dolgove in ne vidi izhoda. Ima obveznosti do Preživninskega sklada za plačilo preživnine nasprotnemu udeležencu, ki mu jo je že sam plačal neodvisno od Preživninskega sklada. Zato bi se nasprotni udeleženec moral odpovedati preživnini za obdobje, ko se je znesek 3.094,32 EUR kompenziral. Glede stroškov nasprotnega udeleženca navaja, da razume njegove potrebe, ne razume pa, zakaj mora zapravljati za cigarete in razne prehranske dodatke, fitnes in druge nenujne stvari 150,00 EUR mesečno. Izpostavlja, da je sam kronični bolnik diabetik, ki ima visok krvni tlak in stalno potrebuje zdravila ter dietno prehrano, ki pa ni poceni. Star je 60 let in je vprašanje, kdaj bo še lahko aktiven in zmožen ustvarjati prihodke. Ne razume, zakaj nihče ne dojame, da mora najprej on sam preživeti, da bo lahko izpolnjeval preživninske obveznosti do svojega sina. Previsoko določen znesek preživnine ga uničuje in mu ne pušča možnosti, da se postavi na svoje noge. Stroškov ne priglaša.

3Nasprotni udeleženec na pritožbo ni odgovoril.

4Pritožba ni utemeljena.

5Pritožbeno sodišče preizkusi sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa pazi po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in na pravilno uporabo materialnega prava (drugi odstavek 350. člena ZPP). Določbe ZPP so uporabljene na podlagi z 42. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1).

6Pritožbeni preizkus pokaže, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo uradno upoštevnih kršitev postopka,¹ da je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje pa pravilno uporabilo materialno pravo, kot bo pojasnjeno v nadaljevanju.

7V predmetni zadevi je predlagatelj vložil predlog za spremembo (znižanje) preživnine. Materialnopravno podlago za znižanje preživnine predstavlja določba prvega odstavka 197. člena Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ), v skladu s katero sodišče na predlog upravičenca ali zavezanca zviša, zniža ali odpravi z izvršilnim naslovom določeno preživnino, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena. Te spremenjene okoliščine morajo biti bistvene, manjše spremembe potreb upravičenca ali zmožnosti zavezanca ne zadoščajo za spremembo višine preživnine.²

8Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je predlagatelj oče nasprotnega udeleženca, da je bila s sodno poravnavo Okrožnega sodišča na Ptuju I N 223/2019 z dne 25. 11. 2019 določena preživnina v višini 300,00 EUR mesečno, da je bila preživnina nazadnje (in sicer 31. 1. 2023) valorizirana na znesek 347,11 EUR, da je predlagatelj 6. 2. 2023 vložil predlog za znižanje preživnine iz razloga, ker je izgubil zaposlitev, in da je nasprotni udeleženec star 20 let in se redno šola (in sicer se je vpisal v 1. letnik Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko). Sodišče prve stopnje je sicer štelo za dokazano predlagateljevo trditev, da je bil dlje časa brez zaposlitve, vendar je na zadnjem naroku za glavno obravnavo 22. 8. 2023 sam izpovedal, da je ponovno zaposlen, iz česar je sodišče prve stopnje sklepalo, da je sposoben za delo in si ga je tudi uspel poiskati. Sodišče prve stopnje je po zaključku glavne obravnave tudi pridobilo predlagateljeve plačilne liste za mesec junij in julij 2023 in na njihovi podlagi ugotovilo, da znaša predlagateljeva plača skupaj z dodatki približno 2.000,00 EUR. Poleg tega je ugotovilo, da so se od zadnje določitve preživnine zvišale tudi potrebe preživninskega upravičenca.

9Sodišče prve stopnje je na podlagi navedenega zaključilo, da se pridobitne zmožnosti preživninskega zavezanca (predlagatelja) od zadnje določitve preživnine niso tako bistveno spremenile, da bi bilo s sodno poravnavo določeno preživnino treba znižati, poleg tega pa so se v vmesnem času tudi povečale preživninske potrebe preživninskega upravičenca, zato pogoj za spremembo določene preživnine iz prvega odstavka 197. člena DZ ni izpolnjen.

10Sodišče druge stopnje zaključkom sodišča prve stopnje pritrjuje in še dodaja, da iz podatkov priloženega spisa Okrožnega sodišča na Ptuju I N 223/2019, v okviru katerega je bila dne 25. 11. 2019 sklenjena sodna poravnava glede plačevanja preživnine v znesku 300,00 EUR mesečno, izhaja, da je takrat predlagatelj prejemal prihodke v višini 1.700,00 EUR mesečno, kot je razvidno iz predloga za sklenitev sodne poravnave z dne 12. 11. 2019, ki ga je podpisal sam predlagatelj. Sodišče prve stopnje pa je v predmetni zadevi ugotovilo, da prejema predlagatelj sedaj celo višje prihodke kot leta 2019 (in sicer okoli 2.000,00 EUR), kar pomeni, da so se pridobitne zmožnosti preživninskega zavezanca v vmesnem času celo povečale. Res je, da je bil predlagatelj v vmesnem obdobju tudi precej časa brezposeln in so bile v tem času njegove pridobitne zmožnosti bistveno zmanjšane (na primer v času vložitve predloga za znižanje preživnine februarja 2023), vendar pritožbeno sodišče v tej zvezi pojasnjuje, da sodišče o predlogu za znižanje preživnine ne odloča glede na okoliščine ob začetku postopka, temveč glede na okoliščine ob zaključku glavne obravnave. V predmetni zadevi pa ob zaključku glavne obravnave pridobitne zmožnosti nasprotnega udeleženca niso bile bistveno zmanjšane v primerjavi z letom 2019 (ko je bila nazadnje določena preživnina), zato pogojev za znižanje preživnine ni.

11Predlagateljeva pritožbena izvajanja, koliko znašajo sedaj njegovi stanovanjski stroški in temu priložena dokazila (podnajemna pogodba z dne 20. 10. 2023 za najem stanovanja v X - priloga A44; potrdilo o stalnem bivališču na naslovu X z dne 3. 11. 2023 - priloga A45; elektronsko sporočilo Javnega preživninskega sklada z dne 20. 9. 2023³ - priloga A46, račun za nakup pohištva - sedežne garniture z dne 6. 11. 2023 - priloga A48), predstavljajo nedovoljene pritožbene novote, saj se nanašajo na dejstva, ki so nastala po časovnih mejah pravnomočnosti, to je po zaključku glavne obravnave, ki je bila v predmetni zadevi končana 22. 8. 2023 (pridržana sodba⁴ pa je bila izdana 1. 9. 2023).

12Glede pritožbenih navedb, da predlagatelja bremenijo pretekle izvršbe za plačilo preživnin tako nasprotnemu udeležencu kakor tudi Preživninskemu skladu, v potrditev katerih je predložil izpisek izplačil Preživninskemu skladu iz naslova kritja dela preživnine nasprotnemu udeležencu od leta 2021 dalje (priloga A46), pritožbeno sodišče pojasnjuje, da se navedeni izpisek šteje za nedovoljeno pritožbeno novoto,⁵ ker predlagatelj ni izkazal, da tega dokazila ne bi mogel predložiti v postopku pred sodiščem prve stopnje.

13V zvezi s predlagateljevimi pritožbenimi navedbami, da zaradi plačevanja preživnine težko shaja in da mu zaradi bolezni nastajajo stroški z zdravili in dietno prehrano, sodišče druge stopnje odgovarja, da razume, da je predlagatelj v obdobju, ko je bil brezposeln in je imel izjemno nizke prihodke, težko izpolnjeval preživninske in druge obveznosti, ki so jih upniki celo izterjevali v izvršilnih postopkih. Vendar ima v skladu s stališči sodne prakse⁶ preživljanje otrok prednost pred vsemi drugimi obveznostmi. V zvezi z izvršilnimi postopki zoper predlagatelja pritožbeno sodišče še pojasnjuje, da je v skladu s 1. točko prvega odstavka 102. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) za izterjavo denarnih terjatev dopustno zarubiti 2/3 dolžnikovih mesečnih denarnih prejemkov (npr. plače), vendar tako, da dolžniku ostane najmanj znesek v višini 76 % minimalne plače,⁷ če dolžnik preživlja družinskega člana, pa tudi znesek v višini prejemka, določenega za osebo, ki jo preživlja dolžnik, po merilih, ki jih določa zakon, ki ureja socialno varstvene prejemke, za dodelitev denarne socialne pomoči. To pomeni, da upniki v izvršilnih postopkih predlagatelju ne morejo zarubiti celotne plače, temveč mu mora ostati znesek, ki mu omogoča lastno preživljanje in preživljanje preživninskih upravičencev (npr. nasprotnega udeleženca). To pravico lahko dolžnik uveljavlja bodisi pri svojem delodajalcu, ki izvaja rubež plače, bodisi pred izvršilnim sodiščem z vložitvijo pravnega sredstva (glej peti odstavek 102. člena ZIZ).

14Glede pritožbenih navedb, da je treba del že plačane preživnine v znesku 3.094,32 EUR kompenzirati, pritožbeno sodišče odgovarja, da predmet odločanja v predmetni zadevi ni, koliko preživnin je bilo v preteklosti poravnanih, temveč, ali so podani pogoji za znižanje preživnine.

15Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

16Predlagatelj pritožbenih stroškov ni priglasil, zato je odločitev o njih odpadla.

¹ Pritožba kršitev postopka niti ne uveljavlja, zato je sodišče druge stopnje opravilo zgolj preizkus uradno upoštevnih kršitev postopka.
² B. Novak v B. Novak (ur), Komentar družinskega zakonika, Uradni list, Ljubljana 2019, str. 657; VSM sklep III Cp 2/2023 z dne 09.02.2023, VSL sklep IV Cp 1998/2022 z dne 11.01.2023, VSL sklep IV Cp 1545/2022 z dne 03.11.2022.
³ Iz katerega izhaja, da stanje dolga do Preživninskega sklada na dan 20. 9. 2023 znaša 3.049,32 EUR.
⁴ Izdaja sodbe je bila v skladu z 291. členom ZPP upravičeno pridržana, ker je bilo treba po koncu glavne obravnave pridobiti zadnje plačilne liste predlagatelja.
⁵ V skladu s 34. členom ZNP-1 sme pritožnik v pritožbi vselej navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze, če so v korist oseb iz drugega odstavka 6. člena ZNP-1, npr. če gre za mld. otroke ali odrasle osebe, ki zaradi motnje v duševnem razvoju ali težav v duševnem zdravju ali drugih okoliščin niso sposobne, da bi same skrbele za svoje pravice in interese. V predmetni zadevi pa takšnih udeležencev postopka ni, Poleg tega predlagatelj niti ni izkazal pogojev iz 337. člena ZPP, v skladu s katerim lahko v pritožbi navaja nova dejstva in predlagati nove dokaze le, če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predložiti. Tega pa predlagatelj v predmetni zadevi ni izkazal.
⁶ Glej npr. VSL sklep IV Cp 608/2023 z dne 16. 6. 2023.
⁷ Izjema velja za izterjavo preživninskih terjatev, kjer mora dolžniku po opravljenih rubežih mesečno ostati najmanj znesek v višini 50 % minimalne plače (glej 2. točko prvega odstavka 102. člena ZIZ).