VSRS Sklep X DoR 103/2023-6

Revizija se dopusti glede vprašanj:

1. Ali mora novinar, ko zahteva dostop do podatkov iz tožilskega spisa, dodatno obrazložiti svoj pravni interes, ali pa njegov pravni interes izhaja že iz določb Zakona o medijih in iz pomena novinarske funkcije, kot je opredeljena v ustavnosodni praksi?

2. Ali je sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi pravilno uporabilo določbo prvega odstavka 181. člena Zakona o državnem tožilstvu, ko je zavzelo stališče, da za zavrnitev zahteve za dostop do sklepa o zavrženju kazenske ovadbe iz razloga škodovanja interesom postopka, zadostuje že okoliščina, da kazenski pregon zoper osumljenca še ni zastaral?

1Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) je na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožnikovo tožbo, vloženo zoper odločbo Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani, št. Kt 4266/2020 LT/me z dne 24. 5. 2021, s katero je prvotoženka zavrnila tožnikovo zahtevo za pridobitev sklepa Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani o zavrženju kazenske ovadbe, št. Lj‑Kt/4266/2020 z dne 3. 5. 2021.

2Iz obrazložitve sodbe izhaja, da je Upravno sodišče pritrdilo stališču prvotoženke, da imajo posebna določila področne (procesne) zakonodaje značaj specialne ureditve glede na določbe Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (v nadaljevanju ZDIJZ), zato je Zakon o državnem tožilstvu (v nadaljevanju ZDT-1) tisti, ki ga je v predmetni zadevi treba uporabiti. Tožnik svojega pravnega interesa ni izkazal. Okoliščina, da je novinar časopisa A. in medija B., ga namreč ne odvezuje dolžnosti pojasniti svoj pravni interes. Pojasnilo je, da se obstoj tožnikovega pravnega interesa v upravnem postopku presoja po materialnem predpisu, v konkretnem primeru je to Zakon o medijih (v nadaljevanju ZMed), vendar pa mu pravice do dostopa do spornih informacij/dokumenta oziroma pravnega interesa ne dajejo niti določbe ZMed. Zaključilo je, da je prvotoženka pravilno (skladno z 181. členom ZDT-1) ugotovila, da tožnik pravnega interesa ni izkazal. Ker izdaja sklepa o zavrženju kazenske ovadbe ne predstavlja pravnomočnega končanja postopka, to pa utegne škodovati morebitnemu kasnejšemu kazenskemu postopku, katerega na podlagi novih dejstev in dokazov lahko naknadno sprožita ali državni tožilec ali oškodovanec kot tožilec, je sodišče presodilo, da je prvotoženka njegovo vlogo zavrnila iz zakonitega razloga, ki izhaja iz določbe 181. člena ZDT-1 (škodovanje interesom postopka). Okoliščina, da kazenski pregon še ni zastaral, po presoji sodišča zadostuje za zavrnitev tožnikove zahteve, ne glede na to, da morda informacije kasneje, ko bo nastopilo zastaranje, ne bodo več aktualne. Prosilec torej po presoji sodišča lahko zahteva dostop do informacij in dokumentov, ki se nanašajo na osebne ali druge podatke iz državnotožilskih spisov po zastaranju kazenskega pregona ali po pravnomočnosti kazenske sodbe oziroma prej, če izkaže svoj pravni interes, kar je prvotoženka pravilno upoštevala.

3Tožnik je vložil predlog za dopustitev revizije po 367. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 in Vrhovnemu sodišču predlagal, naj dopusti revizijo zaradi več pomembnih pravnih vprašanj.

4Predlog za dopustitev revizije je delno utemeljen.

5Vrhovno sodišče je presodilo, da je glede vprašanj, navedenih v izreku tega sklepa, izpolnjen pogoj za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1, zato je predlogu za dopustitev revizije v tem delu ugodilo (tretji odstavek 367.c člena ZPP). Gre za pravni vprašanji, o katerih Vrhovno sodišče še ni odločalo. Stališča Vrhovnega sodišča o vprašanju dostopa novinarjev do sklepov o zavrženju kazenskih ovadb, še zlasti, ali takšni sklepi sploh sodijo v kategorijo podatkov, za katere pogoje vpogleda določa prvi odstavek 181. člena ZDT-1, še ni.

6Navedeni vprašanji sta zato pomembni za enotnost in razvoj sodne prakse glede dostopa do informacij javnega značaja oziroma izjem do dostopa in se bosta lahko pojavili še v drugih postopkih. Vprašanji pa po pomenu tudi presegata okvir predmetne zadeve.

7V preostalem delu Vrhovno sodišče revizije ni dopustilo, saj zanjo niso izpolnjeni zakonski pogoji.