VSRS Sklep II DoR 530/2023

Predlog se zavrne.

1Med pravdnima strankama poteka spor zaradi spremembe odločitve o vzgoji, varstvu, preživljanju ter stikih otroka. Revizijsko sporna je le odločitev o (novi) razporeditvi preživninskih bremen.

2Sodišče prve stopnje je preživninsko breme razdelilo tako, da tožnik krije 60 %, toženka pa 40 % otrokovih potreb.

3Sodišče druge stopnje je preživninsko breme razdelilo tako, da tožnik krije 40 %, toženka pa 60 % otrokovih potreb.

4Predlog za dopustitev revizije zoper odločitev sodišča druge stopnje vlaga toženka. Predlaga dopustitev revizije zaradi odločitve o pravnih vprašanjih: 1) Ali obrazložitev sodišča druge stopnje v delu, da se breme preživljanja porazdeli namesto 60-40 v breme očeta, 60-40 v breme matere (torej, da je dolžna toženka kriti 60 % delež, tožnik pa 40 % delež potreb mld. A. A.), zadosti standardu obrazložene sodne odločbe iz 22. člena Ustave? 2) Ali je sodišče druge stopnje, s tem ko je brez ustrezne obrazložitve oz. navedbe razlogov o odločilnih dejstvih znatno zvišalo višino preživnine, ki jo je dolžna plačevati toženka (od 1. 9. 2022 dalje 360 EUR mesečno), pri tem pa ni podalo ustrezne obrazložitve, iz katere bi izhajalo, kako (in vrednostno koliko) je upoštevalo okoliščino oz. ovrednotilo vidik glede boljše finančne zmožnosti toženke od tožnika, nadalje ni pojasnilo, kako in koliko (finančno ovrednoteno) je na porazdelitev preživninskega bremena po mnenju sodišča vplivala okoliščina, da je mld. A. A. pretežno pri očetu, predvsem pa tudi ni pojasnilo, kako in koliko (finančno ovrednoteno) je na porazdelitev preživninskega bremena vplivala okoliščina, da je toženka mati treh otrok in je tako poleg mld. A. A. dolžna poskrbeti še za polnoletno B. B., ki študira in za mld. C. C., ki je otrok s posebnimi potrebami, tožnik pa je oče le sinu A. A. in drugih preživninskih obveznosti nima, absolutno bistveno kršilo določbe pravdnega postopka? Ali sodba sodišča v tem delu zadosti standardu obrazložene sodne odločbe iz 22. člena Ustave? In ali je sodišče glede na opisane okoliščine pravilno uporabilo materialno pravo? 3) Ali je obrazložitev sodišča druge stopnje, ki ne vsebuje finančnega ovrednotenja materialnih možnostih zavezanca oziroma ne vsebuje finančnega ovrednotenja okoliščin, ki vplivajo na odmero preživnine v konkretni zadevi zakonita (materialnopravno pravilna) in jo je sploh mogoče preizkusiti? 4) Ali je sodišče druge stopnje glede na okoliščine konkretnega primera pravilno uporabilo materialno pravo, ko je preživninsko breme med pravdni stranki porazdelilo v razmerju 60 - 40 v breme tožene stranke? 5) Ali je sodišče druge stopnje kršilo toženkini ustavno zajamčeni pravici do izjave in do pravnega sredstva, s tem ko se ni opredelilo do pritožbenega očitka, da gre pri plači toženke za uradne podatke, in ko neutemeljeno ni upoštevalo, da njen dohodek znaša okoli 900 EUR mesečno, da si tožena stranka ne more mimo podjetja nakazovati plače ali dodatkov, da dejstvo, da več zaposlenih v družbi ne pomeni nujno višji dohodek za toženo stranko, da je polno zaposlena še z dvema drugima svojima otrokoma, ki ju je dolžna še vedno preživljati, in službo, ki jo opravlja, da je tožnik še v letu 2019 zatrjeval, da znašajo stroški preživljanja A. A. le 150 EUR mesečno, ter da se mu je ta znesek, ki ga je tudi plačeval, zdel več kot primeren?

5Predlog ni utemeljen.

6Vrhovno sodišče je ugotovilo, da glede vprašanj v predlogu niso podani pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnih stroških (v nadaljevanju ZPP). Zato je predlog za dopustitev revizije zavrnilo (367.c člen ZPP).

7Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).