UPRS Sodba IV U 110/2021-23

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

Glede poteka upravnega postopka

1Z izpodbijano odločbo je Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljevanju organ prve stopnje) upravičencu (tožniku v tem postopku) dodelila izjemno začasno podporo zaradi izpada prihodka v višini 5.000,00 EUR. V 2. točki izreka je navedeno, da se sredstva stranki izplačajo na tam naveden transakcijski račun, v 3. točki izreka, da pritožba ne zadrži izvršitve odločbe in v 4. točki izreka, da posebni stroški v tem postopku niso nastali.

2V obrazložitvi odločbe je navedeno, da je tožnik v predpisanem roku 18. 11. 2020 vložil vlogo za dodelitev izjemne začasne podpore na podlagi Javnega razpisa za Ukrep 21 Izjemna začasna podpora kmetom ter MSP, ki jih je kriza zaradi COVID-19 še posebej prizadela iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 (Uradni list RS, št. 160/2020; v nadaljevanju Javni razpis), objavljen na podlagi Odloka o izvajanju ukrepa izjemna začasna podpora kmetom ter MSP, ki jih je kriza zaradi COVID-19 še posebej prizadela iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 (Uradni list RS, št. 157/2020; v nadaljevanju Odlok). Ugotovljeno je bilo, da je vloga popolna, da stranka izpolnjuje pogoje iz 6. in 13. člena Odloka ter da v skladu s prvim odstavkom 7. člena Odloka dosega vstopni prag 20% možnega števila točk. Stranka je na podlagi meril iz 5.1. oz. 5.2. točke javnega razpisa dobila 47 točk, izpad prihodka od prodaje proizvodov javnim zavodom v obdobju od 13. 3. do 12. 6. 2020 glede na enako obdobje v letu 2019 znaša 66,3%, zato je skladno z 8. členom Odloka upravičena do finančne podpore v višini 5.000,00 EUR.

3Zoper izpodbijano odločbo je tožnik vložil pritožbo, ki jo je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljevanju organ druge stopnje) kot neutemeljeno zavrnilo. Iz obrazložitve izhaja, da je sporno, ali je organ prve stopnje stranko pravilno obravnaval kot nosilko kmetijskega gospodarstva po 1. točki prvega odstavka 5. člena Odloka ali bi jo moral obravnavati kot pravno osebo, ki je registrirana za opravljanje dejavnosti predelave ali trženja proizvodov po 3. točki prvega odstavka 5. člena Odloka, saj je od tega odvisna višina podpore, do katere je stranka upravičena po javnem razpisu.

4Ker je stranka vlogo 18. 11. 2020 vložila na obrazcu iz poglavja A) Priloge javnega razpisa, pri čemer je s podpisom vloge izjavila, da je seznanjena s pogoji in obveznostmi iz Odloka in javnega razpisa in da so vsi podatki, ki jih je navedla v vlogi, resnični, točni, popolni ter za svojo izjavo prevzema kazensko in materialno odgovornost, ni dvoma, da je stranka z vlogo uveljavljala podporo iz sklopa A, tj. kot nosilka kmetijskega gospodarstva KMG-MID .... Prvostopni organ je pri odločanju vezan na zahtevek stranke po vsebini, po temelju in po obsegu, zato ni bilo podlage za odločanje organa o podpori stranki iz naslova sklopa B. Podpora ni bila dodeljena prenizko, saj višje podpore stranka z vlogo ni zaprosila.

Bistvene navedbe strank v upravnem sporu

5Tožnik je zoper izpodbijano odločitev vložil tožbo v upravnem sporu iz razlogov kršitve materialnega prava, bistvenih kršitev določb postopka in nepravilne oz. nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. V tožbi predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo spremeni v I. in II. točki izreka, tako da se tožniku dodeli izjemna začasna podpora zaradi izpada prihodka v višini 35.000,00 EUR, ki se v tej višini izplača na transakcijski račun tožnika, podrejeno pa, da odločbo opravi in vrne zadevo organu prve stopnje v ponovno odločanje. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka.

6V tožbi zatrjuje, da je organ prve stopnje tožnika napačno obravnaval kot upravičenca iz sklopa A namesto kot upravičenca iz sklopa B. Razlogi za to so izključno na strani organa prve stopnje. Za ta upravni spor je bistveno, da je tožnik po objavi javnega razpisa od organa prve stopnje prejel dopis, da je glede na javni razpis upravičen do izjemne začasne podpore zaradi izpada prihodka. Temu dopisu je bil priložen Obrazec za vložitev vloge, ki je bil že pred-izpolnjen s strani organa prve stopnje, in sicer so bili navedeni vsi podatki o upravičencu. Tožnik ni vpisoval ničesar niti ni sam izbral, kateri obrazec bo oddal (ali za sklop A ali za sklop B). Na prejeti pred-izpolnjen obrazec, na katerem so na skrajni desni strani oznake oz. kode, ki jih sicer ni v vzorcu obrazca v objavljenem javnem razpisu, je tožnik napisal le še kraj, datum, ga podpisal in žigosal ter poslal organu prve stopnje. Vse ostale podatke, ki so bili potrebni za ocenjevanje upravičenosti do sredstev, tj. podatek za ocenjevanje skladno z merili, je pridobil organ sam in jih ni bilo potrebno posredovati s strani upravičencev. Organ je tožniku posredoval obrazec za sklop A.

7Na prvi pogled je razvidno, da tožnik ni nosilec kmetijskega gospodarstva ali nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji, ki ni nosilec kmetije, torej ni upravičenec iz sklopa A. Na predizpolnjenem obrazcu je pravilno navedeno, da je tožnik pravna oseba, njegova davčna številka, naslov, pošta, poštna številka in občina, v kateri ima sedež. Nima pa tožnik številke KMG MID, ki je navedena v točki 1.1.2. obrazca in ni jasno, zakaj jo je organ prve stopnje navedel. Tožnik je na predizpolnjenem obrazcu, ki mu ga je poslal organ prve stopnje, navedel le kraj in datum ter obrazec podpisal in žigosal. Iz vseh podatkov na predizpolnjenem obrazcu izhaja, da je tožnik upravičenec iz sklopa B.

8V primeru nejasnosti, ali spada tožnik v sklop A ali sklep B, bi moral organ prve stopnje skladno z drugim odstavkom 7. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) opozoriti, da se izjasni, v kateri sklop sodi. Organ tudi ni ravnal v skladu s četrtim odstavkom 7. člena ZUP, po katerem mora skrbeti, da nevednost in neukost stranke in drugih udeležencev v postopku nista v škodo pravic, ki jim gredo po zakonu. Po 67. členu ZUP mora organ v primeru nepopolne oz. nerazumljive vloge stranko pozvati na odpravo pomanjkljivosti in če je organ smatral, da se tožnik kvalificira za upravičenca iz 1. oz. 2. točke prvega odstavka 5. člena Odloka, kar je očitno napačno, saj je tožnik d. o. o., bi moral organ pozvati tožnika na odpravo te pomanjkljivosti.

9Tožnik nasprotuje tudi stališčem organa druge stopnje, saj je ta spregledal, da je organ prve stopnje v obrazec vstavljal podatke in je ostalo nepojasnjeno, kje je organ prve stopnje dobil informacijo o številki KMG MID, ki s tožnikom nima nobene povezave ter kako je prišel organ do sklepa, da je tožnik upravičenec iz 1. oz. 2. točke 5. člena Odloka.

10Organ je dolžan odločati po vsebini. Pred odločitvijo po vsebini mora preveriti, ali upravičenec izpolnjuje pogoje. Če organ prve stopnje ne bi preverjal dejanskega stanja izpolnjevanja pogojev, bi upravičenec zgolj z oddajo obrazca za posamezen sklop dosegel prejem sredstev.

11Upravičenec je vložil vlogo skladno z javnim razpisom in v vlogi ni specificiral sredstev, ki mu pripadajo. Organ bi moral prejeto vlogo oceniti skladno z merili in na podlagi dejstev ugotoviti, koliko sredstev mu pripada. Stališče organa druge stopnje o vezanosti na zahtevek je napačno, saj gre za upravno zadevo in je organ tisti, ki bo glede na izkazovanje meril odločil o višini pripadajočih sredstev vlagatelju.

12Tožnik vztraja, da je vložil samo eno vlogo, skladno s četrtim odstavkom 6. člena Odloka. V vlogi je bilo jasno, da je tožnik upravičenec iz 3. točke prvega odstavka 5. člena Odloka, zato bi moral organ obravnavati kot upravičenca iz sklopa B, saj tožnik ni vložil več vlog.

13Upravni organ je sam ugotavljal vsa dejstva, na podlagi katerih je odločal o višini sredstev. Pravilno je ugotovil, da je izpad prihodka tožnika od prodaje proizvodov javnim zavodom od 13. 3. do 12. 6. 2020 glede na enako obdobje v letu 2019 znašal 66,3 % in skladno z merilom 5.2.2. iz tega naslova prejme vloga 20 točk. Po merilu 5.2.3 prejme vloga 7 točk, saj sodi ... v občino Žalec, ki ima koeficient razvitosti 1,07. Po merilu 5.2.1 vloga prejme 20 točk, saj je v aprilu 2019 in v maju 2019 tožnik šolam prodala za 373.011,00 EUR blaga, vrtcem pa za 178.491,00 EUR. Skupaj je prejela vloga 47 točk in skladno s 7. členom Odloka tožnik izpolnjuje vstopni prag. Ker je tožnik upravičenec iz 3. točke prvega odstavka 5. člena Odloka, bi moral organ prve stopnje skladno s tretjim odstavkom 8. člena Odloka dodeliti podporo v znesku 35.000,00 EUR, saj izpad prihodka znaša 66,3 %, kot je pravilno ugotovljeno v izpodbijani odločbi, torej več kot 50% in manj kot 70%.

14Tožena stranka v odgovoru na tožbo predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne. Najprej predlaga preveritev pravočasnosti vložitve tožbe. Nadalje navaja, da so se vloge skladno z javnim razpisom vlagale na obrazcih, ki so bili kot priloga del javnega razpisa in objavljeni v Uradnem listu. Določena sta bila dva različna obrazca, in sicer kot obrazec A) za sklop A ter kot obrazec B) za sklop B. Z izbiro obrazca vlagatelj izkaže svojo voljo, v okvir katerega sklepa javnega razpisa kandidira. Zato so neutemeljene tožnikove navedbe, da ni specificirala svojega zahtevka, s tem ko ni navedla točnega zneska. Očitek tožnika glede napačnega predtiskanega obrazca, ki naj bi ga tožnik prejel s strani prvostopnega organa, je nedovoljena novota (tretji odstavek 20. člena Zakona o upravnem sporu; v nadaljevanju ZUS-1). Tudi Odlok v 10. členu določa, da se obrazec za vložitev vloge na javni razpis določi z javnih razpisom, vloga se vloži na organ prve stopnje. Predpisi ne predvidevajo predtiskanega obrazca, ki bi stranke zavezoval pri uveljavljanju podpore, kar tudi ne izhaja iz popisa spisa ter dokumentacije prvostopne zadeve, saj je kot prvi dokument v zadevi knjižena vloga z dne 18. 11. 2020. Iz te vloge izhaja, da je podpisan in datiran s strani tožnika, s čimer je ta jamčila za točnost podatkov in da odraža dejansko voljo. Na obrazcu zgoraj jasno izhaja, da gre za sklop A in vsebuje tudi izjave glede izpolnjevanja pogojev za dodelitev podpore. Meni, da bi tožnik moral kot profesionalni subjekt na trgu, ki je že bil prejemnik različnih podpor ukrepov kmetijske politike, izkazati zadostno skrbnost pri podpisovanju in oddaji vlog. Sprememba vloge po izdaji odločbe zaradi načina dodeljevanja sredstev (zaprti javni razpis) ni mogoča niti dopustna.

Odločanje po sodnici posameznici

15V predmetnem postopku upravnega spora odloča sodnica posameznica skladno z drugim odstavkom 25. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o upravnem sporu (Uradni list, št. 49/23 z dne 28. 4. 2023; v nadaljevanju ZUS-1C), saj se je postopek začel pred uveljavitvijo ZUS-1C (28. 6. 2023) in v njem pred tem datumom še ni bil razpisan pripravljalni narok ali prvi narok za glavno obravnavo oziroma zadeva še ni bila predložena na sejo.

Oprava glavne obravnave

16Sodišče je v tej zadevi 5. 9. 2023 opravilo narok za glavno obravnavo. Na naroku je sodišče vpogledalo v in prebralo vse listine upravnega spisa zadeve ter v listinske priloge strank, predložene v spis, in sicer za tožnika A1 do A5. Tožnik je na glavni obravnavi umaknil predlagani dokaz "spremni dopis organa prve stopnje, priloženem obrazcu, ki ga je organ prve stopnje poslal tožeči stranki" in pogojni dokaznim predlog "poizvedbe pri Upravi RS za javna plačila glede zneska računov, ki jih je tožeča stranka izdala osnovnim in srednjim šolam ter vrtcem v obdobju od 13. 3. 2019 do 12. 6. 2019", zato sodišče o teh dokaznih predlogih ni odločalo.

Glede pravočasnosti tožbe

17Tožena stranka je ugovarjala pravočasnost tožbe, kar je sodišče (med drugim) preverilo v okviru predhodnega preizkusa tožbe. Po prvem odstavku 28. člena ZUS-1 je treba tožbo v upravnem sporu vložiti v 30 dneh od vročitve upravnega akta, s katerim je bil postopek končan. Iz podatkov na vročilnici v upravnem spisu izhaja, da je bila tožniku odločba organa druge stopnje, s katero je bil upravni postopek končan, osebno vročena 9. 6. 2021. Iz podatkov na ovojnici, v kateri je sodišče prejelo tožbo, izhaja, da je bila tožba poslana sodišču po pošti s priporočeno pošiljko, ki je bila oddana na pošto 9. 7. 2021. Drži navedba tožene stranke, da iz njej predložene tožbe izhaja, da je sodišče tožbo prejelo 13. 7. 2021, vendar to na presojo pravočasnosti ne vpliva. Skladno s 112. členom Zakona o pravnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki se v upravnem sporu uporablja na podlagi prvega odstavka 22. člena ZUS-1, se šteje dan oddaje na pošto, če se pošlje vloga po pošti priporočeno ali brzojavno, za dan izročitve sodišču, na katero je naslovljena. Tožba je bila torej vložena pravočasno.

K I. točki izreka:

Glede utemeljenosti tožbe

18Tožba ni utemeljena.

19Predmet presoje v tem upravnem sporu je pravilnost in zakonitost odločbe o dodelitvi izjemne začasne podpore tožniku, ki jo je organ prve stopnje sprejel v postopku javnega razpisa.

20V postopku odločanja o vlogi na javnem razpisu gre za odločanje o javnopravnih stvareh, ki sicer nimajo značaja upravne zadeve po 2. členu ZUP, vendar je treba v tovrstnih zadevah upravni postopek smiselno uporabljati. Po določilu 4. člena ZUP se pravila upravnega postopka smiselno uporabljajo tudi v javnopravnih stvareh, ki nimajo značaja upravne zadeve, v kolikor ta področja niso urejena s posebnim postopkom.

21Predmetni javni razpis je bil izveden na podlagi Odloka in Javnega razpisa.

22V tretjem odstavku 9. člena Odloka je določeno, da je javni razpis razdeljen po sklopih glede na upravičenca in se vloge obravnavajo po posameznih sklopih, za katere so razpisana sredstva. V prvem odstavku 5. člena Odloka je določeno, da je upravičenec do podpore 1. nosilec kmetijskega gospodarstva, 2. nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji, ki ni nosilec kmetije, 3. samostojni podjetnik posameznik ali pravna oseba, ki je registrirana za opravljanje dejavnosti predelave ali trženja proizvodov iz drugega odstavka tega člena.¹

23Javni razpis pa je v 4. točki določal, da je javni razpis strukturiran v dva sklopa glede na vrsto upravičenca, in sicer: sklop A: nosilci kmetijskih gospodarstev ali nosilci dopolnilnih dejavnosti, ki niso nosilci kmetije, ter sklop B: samostojni podjetniki posamezniki in pravne osebe, ki so registrirani za opravljanje dejavnosti predelave ali trženja proizvodov.

24Vlagatelji so lahko vložili le eno vlogo (četrti odstavek 6. člena Odloka). 10. člen Odloka pa je določal, da se obrazec za vložitev vloge določi z javnim razpisom. Za vsak sklop je bil določen različen obrazec za vložitev vloge. Oba obrazca sta bila objavljena v Uradnem listu RS kot priloga javnega razpisa. V tretjem odstavku 9. člena Odloka je bilo tudi določeno, da se vloge obravnavajo po posameznih sklopih, za katere so razpisana sredstva.

25Med strankama ni sporno, da je tožnik oddal eno vlogo na predmetni javni razpis, prav tako ni sporna vsebina te oddane vloge. Sporna pa je presoja te vloge in posledično zaključek, katere vrste upravičenec je tožnik.

26Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je organ prve stopnje tožnika obravnaval kot upravičenca po 1. točki prvega odstavka 5. člena Odloka. V odločbi pritožbenega organa pa so dodani razlogi za takšno obravnavo. Tožnik je namreč že v pritožbi nasprotoval odločitvi, da mu pripada finančna podpora v višini 5.000,00 EUR, saj ne spada med upravičence iz 1. in 2. točke prvega odstavka 5. člena Odloka, temveč spada med upravičence iz 3. točke prvega odstavka 5. člena Odloka, zaradi česar naj bi mu pripadalo 35.000,00 EUR podpore.

27Sodišče pritrjuje razlogom tožene stranke, zakaj tožnika ni štela - niti ga ni presojala kot upravičenca iz 3. točke prvega odstavka 5. člena Odloka, torej v sklopu B. Ob upoštevanju narave razpisnega postopka kot strogo formalnega postopka in glede na vsebino oddanega obrazca vloge, ki jo je tožnik oddal, ki ustreza predpisanemu obrazcu za sklop A, na katerem je na vrhu obrazca navedeno "A) Upravičenec, ki je nosilec kmetijskega gospodarstva ali nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji, ki ni nosilec kmetije, (sklop A) javnega razpisa", je tudi po presoji sodišča jasno izražena volja tožnika, da se prijavlja na sklop A javnega razpisa, ne pa na sklop B, za katerega je z javnim razpisom določen in objavljen drug obrazec, ki je očitno drugačen v naslovu, nekaterih podatkih pod I. Splošni podatki o upravičencu, nekaterih izjavah pod točko II. obrazca in v celotni III. točki obrazca.

28Ugovor o postopkovni kršitvi, ker organ prve stopnje ni pozval tožnika na odpravo pomanjkljivosti v primeru nepopolne oz. nerazumljive vloge skladno s 67. členom ZUP, ni utemeljen. Za postopek javnega razpisa se v skladu s 4. členom ZUP smiselno uporablja določbe tega zakona, torej tudi določba 67. člena ZUP, da nepopolne ali nerazumljive vloge ni dovoljeno samo zaradi tega zavreči, temveč mora organ zahtevati odpravo pomanjkljivosti. Vendar uporaba te določbe predpostavlja nepopolno ali nerazumljivo vlogo, za kar v konkretni zadevi ni šlo. Oddana vloga je bila popolna in razumljiva, zato pri njeni obravnavi tudi ni prišlo do kršitve 7. člena ZUP (načelo varstva pravic stranke in varstva javnih koristi), kot neutemeljeno očita tožnik, saj ni bilo v tožbi zatrjevane nejasnosti vloge.

29Glede na (jasno in popolno) oddano vlogo, ki jo je upravnemu organu posredoval tožnik (kopija vloge se nahaja v upravnem spisu, prav tako je tožnik kopijo oddane vloge priložil tožbi in je v sodnem spisu označena kot priloga A4) in glede na jasna pravila javnega razpisa je upravni organ ustrezno obravnaval oddano vlogo tožnika na predmetni javni razpis za sklop A, kot izhaja iz izpodbijanega akta. Upravni organ ni mogel presojati za tožnika upravičenost do podpore za sklop B, saj tožnik vloge za dodelitev podpore za sklop B ni oddal. V tožbi predstavljeno procesno dejansko stanje o prejemu predizpolnjenega obrazca s strani upravnega organa z nepravilnim tožnikovim podatkom o številki KMG MID na obrazcu pa tudi ne daje podlage za drugačen zaključek, saj je po presoji sodišča ključno, da je vlogo v obravnavani vsebini podpisal in upravnemu organu posredoval tožnik, ki je s tem zaprosil za dodelitev sredstev v postopku javnega razpisa za sklop A, skladno z objavljenimi pravili tega javnega razpisa.

30Ob tem pa so navedbe v tožbi, zakaj tožnik spada med upravičence iz 3. točke (torej sklop B), ki jih je sodišče povzete v uvodnih točkah obrazložitve, nedopustne tožbene novote in je tožnik z njimi prekludiran. Navedenih dejstev in dokazov namreč tožnik ni zatrjeval oz. ne predložil v upravnem postopku in tudi ne v pritožbi, ki jo je vložil zoper izpodbijano odločbo, pa tudi ni pojasnil razlogov, zakaj tega ni storil prej. Po tretjem odstavku 20. člena ZUS-1 stranke v upravnem sporu namreč ne smejo navajati dejstev in predlagati dokazov, če so imele možnost navajati ta dejstva in predlagati dokaze v postopku pred izdajo akta. Ker tožnik ne pojasni, da bi obstajali upravičeni razlogi, zaradi katerih teh dejstev oz. dokazov ni mogel navesti v upravnem postopku pred izdajo izpodbijane odločbe (52. člen ZUS-1), to pomeni, da navedena dejstva (in dokazi v zvezi s tem) predstavljajo nedopustno tožbeno novoto. Zato jih sodišče pri odločanju v tem upravnem sporu v skladu s tretjim odstavkom 20. člena ZUS-1 v zvezi z 52. členom ZUS-1 ne sme upoštevati.

31Sodišče zgolj pripominja, da iz podatkov upravnega spisa izhaja, da spada tožnik med velika podjetja. Podpora iz javnega razpisa za sklop B pa je bila namenjena upravičencem, ki so MSP, torej mikro, mala in srednja podjetja (3. točka drugega odstavka 6. člena in prva točka 2. člena Odloka).

32Sodišče je posledično ugotovilo, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, zato je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1.

K II. točki izreka:

33Sodišče je o stroških upravnega spora odločilo na podlagi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem trpi v primeru, če sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka svoje stroške postopka.

¹ V ostalih določbah Odloka so bili določeni še pogoji glede lastnosti upravičencev, npr. v drugem odstavku 6. člena: da je upravičenec iz 3. točke registriran za opravljanje dejavnosti na ozemlju Republike Slovenije in da izpolnjuje pogoje za MSP; da je upravičenec iz 1. točke vpisan v register kmetijskih gospodarstev; da ima upravičenec iz 2. točke dovoljenje za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji; in drugi.