UPRS Sklep I U 311/2021-31

I. Tožba se zavrže.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Upravni postopek

1Tožena stranka (v nadaljevanju tudi: Sklad) med osebe, upravičene do nepovratne finančne spodbude za toplotno izolacijo fasade v objektu na naslovu ..., ..., ni uvrstila tožeče stranke. V obrazložitvi je zapisala, da po njenih Splošnih pogojih do finančnih sredstev ni upravičen tisti, ki ima blokiran transakcijski račun.

Navedbe strank v upravnem sporu

2Opisani odločitvi je tožeča stranka oporekala. Poudarila je, da tožene stranke ni obvestila, da ima blokiran transakcijski račun. To naj bi bil razlog, da ni prejela finančne spodbude za toplotno izolacijo stavbe. Elektronsko sporočilo, ki je temu botrovalo, tožeči stranki ni bilo posredovano v izjavo. Slednja tudi ni seznanjena z gradivom, ki je bilo podlaga izpodbijani odločitvi. Manjka še pojasnilo, kdaj je preverila obstoj razlogov zanjo in pa razlaga zakaj se ne bi sredstva nakazala neposredno upravniku objekta. Končno je tožeča stranka prepričana, da Splošni pogoji tožene stranke niso zakoniti.

3Tožena stranka se na tožbo ni odzvala. Kasneje je predlagala, da sodišče tožbo zavrže.

Sojenje po sodnici posameznici

4Med drugim odloča sodišče po sodniku posamezniku, če gre za enostavno dejansko in pravno stanje (tretja alineja drugega odstavka 13. člena Zakona o upravnem sporu; v nadaljevanju: ZUS-1¹). Gre za izjemo od kolegialne (senatne) sestave sodišča (prvi odstavek 13. člena ZUS-1); kriterij zanjo pa je pravni standard: enostavno dejansko in pravno stanje.

5Za rešitev tega upravnega spora je ključno, ali je tožena stranka sploh vzela v presojo vlogo tožeče stranke. V tej luči gre za vprašanje obstoja procesne predpostavke za vodenje upravnega spora.² Ne odpirajo se pomembne pravne dileme, niti ni dejansko stanje v tem oziru zahtevno (ni večjega števila pravno pomembnih dejstev, ni potrebe po obseženem dokaznem postopku). Tožbeni razlogi so v tem pogledu preprosti. Senat je zato presodil, da je podana predpostavka iz tretje alineje drugega odstavka 13. člena ZUS-1 in da o zadevi odloči sodnica posameznica (sklep z dne 13. 4. 2023).

6Stranki opisanemu sklepu nista nasprotovali.

Materialno pravo

7Sklad odloči o pravici vlagatelja do pridobitve njegovih in drugih sredstev, s katerimi upravlja, z odločbo (prvi odstavek 146.g člena Zakona o varstvu okolja; v nadaljevanju: ZVO-1³). Izda jo najpozneje v 90 dneh od prejema popolne vloge (četrti odstavek 146.g člena ZVO-1).

8Pri odločanju o dodeljevanju sredstev namenskega premoženja Sklada se uporablja Zakon o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP⁴), kolikor ZVO-1 ne določa drugače (tretji odstavek 146.d člena ZVO-1).

9Pisna odločba obsega: uvod, naziv, izrek (dispozitiv), obrazložitev, pouk o pravnem sredstvu, če se izda v fizični obliki, lastnoročni podpis uradne osebe, če se izda v elektronski obliki, elektronski podpis uradne osebe, ki je v skladu z zakonom, ki ureja elektronski podpis, enakovreden lastnoročnemu podpisu (tretji odstavek 210. člena ZUP). V izreku se odloči o predmetu postopka in o vseh zahtevkih strank (prvi odstavek 213. člena ZUP).

10Sodišče zavrže tožbo s sklepom, če ugotovi, da je bila ta vložena prepozno ali prezgodaj (2. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1). Na ta razlog pazi po uradni dolžnosti ves čas postopka (drugi odstavek 36. člena ZUS-1).

K I. točki izreka

Tožba ni dovoljena.

11Tožeča stranka je 3. 8. 2020 naslovila na toženo stranko vlogo za pridobitev nepovratnih sredstev za toplotno izolacijo stavbe v ..., .... Tri mesece kasneje je tožena stranka izdala izpodbijano odločbo. Sklenila je, da so v seznamu naštete osebe⁵ upravičene do nepovratne finančne spodbude (glede na njihov solastniški delež, v skupni višini do 8.936,24 EUR; 1. točka izreka) in da bodo finančna sredstva izplačana na podlagi pogodbe o izplačilu (2. točka izreka). V zadnji, 3. točki izreka odločbe, je sklep o stroških.

12Z izpodbijano odločbo tožena stranka ni presodila vloge (in s tem zahtevka) tožeče stranke. Tožeča stranka ni bila uvrščena ali izključena iz v izreku vsebovanega seznama upravičencev do nepovratnih sredstev. Kot nosilka pravice sploh ni razvidna iz izreka.⁶ To pomeni le eno, da tožena stranka o zahtevku tožeče stranke (še) ni odločila.

13Zapisanega ne spremeni dejstvo, da je tožena stranka v obrazložitvi izpodbijane odločbe sicer pojasnila, zakaj ne more tožeči stranki dodeliti nepovratnih finančnih sredstev. Kot rečeno, se zgolj z izrekom odloči o pravici ali obveznosti stranke.⁷ Ta izraža vsebino in je zato najpomembnejši del odločbe.⁸ Samo izrek postane dokončen, pravnomočen in izvršljiv.⁹

14Na tem mestu sodišče pripominja, da ZVO-1, kot področni zakon (lex specialis), nima pravila, ki bi predvideval drugačno ureditev in s tem izključil uporabo zgoraj citiranega prvega odstavka 213. člena ZUP.¹⁰

15Končno sodišče dodaja, da ima tožeča stranka, ob izpolnjenih zakonskih predpostavkah po tretjem in drugem odstavku 28. člena ZUS-1, možnost vložiti tožbo zaradi neizdaje odločbe (tretji odstavek 28. člena ZUS-1).

16Tožba je bila vložena prezgodaj, zato jo je sodišče zavrglo (2. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1).

K II. točki izreka

17Ker je sodišče tožbo zavrglo, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1).

¹ Objavljen v Uradnih listih Republike Slovenije, številke: 105/2006 z dne 12. 10. 2006, 62/2010 z dne 14. 8. 2010, 109/2012 z dne 31. 12. 2012 in odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije, številka U-I-147/08-16 z dne 11. 11. 2009.
² Primerjaj Andrej Kmecl: Zakon o upravnem sporu (ZUS-1) s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2019, strani 240 in 241.
³ Objavljen v Uradnih listih Republike Slovenije, številke: 41/2004 z dne 22. 4. 2004, 17/2006 z dne 17. 2. 2006, 20/2006 z dne 24. 2. 2006, 49/2006 z dne 12. 5. 2006, 33/2007 z dne 13. 4. 2007, 57/2008 z dne 10. 6. 2008, 70/2008 z dne 11. 7. 2008, 108/2009 z dne 28. 12. 2009, 48/2012 z dne 26. 6. 2012, 57/2012 z dne 27. 7. 2012, 92/2013 z dne 8. 11. 2013, 158/2020 z dne 2. 11. 2020 in odločbi Ustavnega sodišča Republike Slovenije številki U-I-51/06-5 z dne 2. 3. 2006, U-I-51/06-10 z dne 15. 6. 2006.
⁴ Objavljen v Uradnih listih Republike Slovenije, številke: 80/1999 z dne 1. 10. 1999, 70/2000 z dne 8. 8. 2000, 52/2002 z dne 14. 6. 2002, 73/2004 z dne 5. 7. 2004, 119/2005 z dne 28. 12. 2005, 126/2007 z dne 31. 12. 2007, 65/2008 z dne 30. 6. 2008, 8/2010 z dne 5. 2. 2010 in 82/2013 z dne 8. 10. 2013.
⁵ Gre za osem upravičencev: A. A., B. B., C. C., D. D., E. E., F. F., G. G. in H. H.
⁶ Polonca Kovač: Komentar zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), 2. knjiga, Uradni list Republike Slovenije, Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana, 2020, stran 438.
⁷ Tako Polonca Kovač: Komentar zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), 2. knjiga, Uradni list Republike Slovenije, Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana, 2020, stran 436. Primerjaj še sodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije X Ips 1134/2004 z dne 16. 4. 2009, 10. točka.
⁸ Erik Kerševan, Vilko Androjna: Upravno procesno pravo, Ius Software, GV Založba, Ljubljana, 2017, stran 329.
⁹ Polonca Kovač: Komentar zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), 2. knjiga, Uradni list Republike Slovenije, Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana, 2020, stran 436.
¹⁰ Primerjaj sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije I Up 148/2020 z dne 24. 3. 2021, 10. točka in sodbo X Ips 1134/2004 z dne 16. 4. 2009, 10. točka.