VSRS Sklep X DoR 121/2023-3

Revizija se dopusti glede vprašanj:

1. Ali je Upravno sodišče pravilno odločilo, da 16. člen Odloka o odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Medvode (Uradni list RS, št. 77/2019) v delu, ki določa vrednotenje nezazidanih stavbnih zemljišč v drugem območju, krši drugi odstavek 14. člena Ustave Republike Slovenije, zaradi česar je na podlagi 125. člena Ustave (exceptio illegalis) odklonilo njegovo uporabo in ali je v skladu s 14. členom Ustave, da je toženki naložilo, da tožniku za leto 2020 odmeri NUSZ na območju Občine Medvode ob upoštevanju števila točk, ki po 16. členu Odloka veljajo za nezazidana stavbna zemljišča v tretjem območju?

2. Ali 125. člen Ustave, ki pooblašča sodišča za uporabo instituta exceptio illegalis, skupaj s petim odstavkom 64. člena ZUS-1 omogoča Upravnemu sodišču, da določi način izvršitve na način, da samo oblikuje pravno normo?

1Upravno sodišče je na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) delno ugodilo tožnikovi tožbi ter odločbo Finančne uprave Republike Slovenije, št. DT 4224-188/2020-006451 z dne 20. 7. 2020 v zvezi z odločbo Ministrstva za finance, št. DT-499-13-912/2020-2 z dne 30. 10. 2020 odpravilo v delu, ki se nanaša na zemljišče z ID znakom ..., ter na podlagi tretjega odstavka 64. člena ZUS-1 zadevo v tem obsegu vrnilo prvostopenjskemu organu v ponovni postopek. V preostalem delu je Upravno sodišče zavrnilo tožnikovo tožbo kot neutemeljeno.

2V razlogih navedene sodbe je Upravno sodišče navedlo, da Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Medvode (v nadaljevanju Odlok) v svojem 16. členu nesorazmerno razlikuje v obremenitvi dodeljenih točk na kvadratni meter za namene odmere nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljevanju NUSZ) med drugim in tretjim območjem (skladno z določeno delitvijo zemljišč v Občini Medvode iz 12. člena Odloka) za nezazidana stavbna zemljišča. Občina Medvode v svojih pojasnilih ni uspela utemeljiti razloga, zakaj bi se uporabnost nezazidanih stavbnih zemljišč v drugem območju tako bistveno razlikovala od enakih zemljišč v tretjem območju. To pa pomeni, da je določba16. člena Odloka v delu, ki določa vrednotenje nezazidanih stavbnih zemljišč v drugem območju, v neskladju z načelom enakosti iz drugega odstavka 14. člena Ustave. Zato je Upravno sodišče na podlagi 125. člena Ustave odklonilo uporabo navedene določbe (exceptio illegalis). Dodatno je še naložilo, da mora prvostopenjski davčni organ v ponovljenem postopku glede spornega zemljišča za odmero NUSZ uporabiti vrednotenje, določeno v 16. členu Odloka za zemljišča v tretjem območju.

3Toženka je na Vrhovno sodišče vložila predlog za dopustitev revizije po 367. b členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in predlagala, da Vrhovno sodišče dopusti revizijo zoper izpodbijano sodbo zaradi pomembnih pravnih vprašanj.

4Predlog je delno utemeljen.

5Vrhovno sodišče je ugotovilo, da so pogoji za dopustitev revizije iz 2. alineje drugega odstavka 367. a člena ZPP, glede vprašanj, navedenih v izreku tega sklepa, izpolnjeni, zato je toženkinemu predlogu za dopustitev revizije v tem delu ugodilo (tretji odstavek 367. c člena ZPP). Gre namreč za vprašanje pravilne uporabe instituta exceptio illegalis in meril, ki jim mora sodišče pri njegovi uporabi zadostiti, predvsem glede obrazložitve neustavnosti oziroma nezakonitosti podzakonskega predpisa. Poleg tega sta vprašanji pomembni za ugotovitev obsega dejanskih procesnih pooblastil, ki jih ima sodišče ob uporabi tega instituta ter s tem pri zapolnitvi morebitne pravne praznine, ki nastane ob neuporabi podzakonskega predpisa. Vrhovno sodišče se z navedenima vprašanjema še ni ukvarjalo, zato sta odgovora na zastavljeni vprašanji objektivno pomembna za zagotovitev pravne varnosti in enotne uporabe prava.

6V preostalem delu Vrhovno sodišče revizije ni dopustilo, saj zanjo niso izpolnjeni zakonski pogoji.