VSL Sklep IV Cp 1617/2023

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v V. točki izreka spremeni tako, da se znesek 160,00 EUR nadomesti z zneskom 195,00 EUR.

II. V preostalem delu se pritožba zavrne ter se v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

III. Nasprotna udeleženka nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je mladoletnega A. A. zaupalo v skupno varstvo in vzgojo obema staršema, B. B. in B. A. (I. točka izreka). Stalno prebivališče mladoletnega A. A. ter vročitev pošte je določilo na naslovu matere B. A. (II. točka izreka). Izvrševanje skupnega starševstva je uredilo tako da: - mladoletni A. A. biva s staršema po sistemu 2-2-3, tako da je od ponedeljka po vrtcu do srede zjutraj pri enem staršu, od srede po vrtcu do petka zjutraj pri drugem staršem in nato vikend stik od petka po vrtcu do ponedeljka zjutraj pri prvem staršu in tako izmenično naprej; - stiki med božičnimi in novoletnimi prazniki potekajo izmenjaje, tako da je otrok za božič (od 24. 12. do 27. 12. zjutraj) pri nasprotni udeleženki, za novo leto 2023/2024 (od 31. 12. 2023 do 3. 1. 2023 zjutraj) pa pri predlagatelju in tako izmenjaje naprej. Stiki med ostalimi prazniki potekajo tako, da je otrok pri tistem staršu, pri katerem je sicer po shemi 2-2-3 iz prejšnje alineje; - stiki med poletnimi počitnicami potekajo tako, da je otrok 14 dni strnjeno s predlagateljem in 14 dni strnjeno z nasprotno udeleženko, pri čemer se starša o točno določenem terminu dopusta dogovorita najkasneje do 15. 6. za tekoče leto. V tem času, ko je otrok s staršem na dopustu, je ta dolžan omogočiti telefonski stik drugemu staršu trikrat na teden; - v primeru bolezni otroka koristi nego za otroka mati B. A., v tem času je otrok pri njej, predlagatelj pa ga lahko obišče vsak drugi dan; - če je na dan predaje praznik oziroma prost dan, se predaja otroka opravi zjutraj ob 8. uri, ko starš pripelje otroka drugemu staršu na dom; - starša si otrokove osebne dokumente, in sicer osebno izkaznico, zdravstveno izkaznico, evropsko kartico zdravstvenega zavarovanja in kartico o dodatnem zdravstvenem zavarovanju za tujino izmenjujeta po potrebi, predvsem pa, kadar gresta z otrokom na dopust (III. točka izreka). Starša stroške preživljanja mladoletnega A. A. pokrivata na način, da vsak od staršev v okviru svojega gospodinjstva krije režijske stroške, stroške za prehrano, čistila, osebno higieno, zdravila, igrače, rojstni dan, športne rekvizite in dopuste, v času ko je mladoletni A. A. pri vsakem od njiju (IV. točka izreka). Očetu je naložilo, da je dolžan za mladoletnega sina A. A. od 10. 6. 2022 dalje plačevati preživnino v višini 160,00 EUR mesečno, do vsakega 18. dne v mesecu za tekoči mesec, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne zapadlosti vsakega posameznega mesečnega obroka dalje do plačila na transakcijski račun matere. Do pravnomočnosti izpodbijanega sklepa zapadle razlike med določeno in že plačano preživnino, je oče dolžan plačati v roku 15 dni od pravnomočnosti sklepa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti vsakomesečne preživnine do plačila, v bodoče zapadle preživninske obroke pa do vsakega 15. dne v mesecu za tekoči mesec, vse do prve uskladitve preživnin z gibanjem življenjskih stroškov in plač, odtlej dalje pa v valoriziranih zneskih, določenih z vsakokratnim obvestilom pristojnega CSD (V. točka izreka). Nadalje je določilo, da pravice iz javnih sredstev za mladoletnega A. A. uveljavlja mati (VI. točka izreka). Kar sta starša zahtevala več ali drugače, je zavrnilo (VII. točka izreka). Sklenilo je še, da udeleženca krijeta vsak svoje stroške tega nepravdnega postopka (VIII. točka izreka).

2Zoper I., IV., V., VII. in VIII. točko ter 1., 2., 3., 5. in 6. alinejo III. točke izreka sklepa se pritožuje nasprotna udeleženka zaradi bistvene kršitve določb postopka iz 8. in 14. točke 339. člena, 8. člena ter 243. člena Zakona o pravdnem postopku¹, v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku², zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanje ter zmotne uporabe materialnega prava.

Meni, da skupno varstvo ni v korist mladoletnega A. A. Predlagatelj je namreč odvisen od alkohola in se zdravi zaradi mešane anksiozne depresivne motnje. Glede slednje diagnoze se je nasprotna udeleženka sklicevala na obvestilo pregledovanca z dne 8. 7. 2021, kjer je navedena diagnoza izrecno zapisana. Nasprotna udeleženka je v odgovoru na predlog predložila tudi pisno izjavo, v kateri je izčrpno pojasnila okoliščine glede predlagateljevega uživanja alkohola in prepovedanih drog, glede prilog te izjave pa je iz razlogov ekonomičnosti predlagala, da sodišče vpogleda v spis Okrožnega sodišča X I Kpd 000/2022. Sodišče se glede tega dokaznega predloga ni opredelilo, prav tako v spis ni vpogledalo, zaradi česar je na škodo nasprotne udeleženke storjena absolutna bistvena kršitev določb nepravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1.

Nasprotna udeleženka je sodišče tudi opozorila, da predlagatelj jemlje Kventiax, za katerega iz tehničnega opisa zdravila izhaja, da je zdravilo indicirano za zdravljenje shizofrenije in bipolarne motnje. S poizvedbami sodišča pri predlagateljevem osebnem zdravniku se je izkazalo, da je predlagatelj v preteklosti prejemal tudi Asentro, Coaxil in Helex, pri čemer pa sodišče ni pridobilo podatkov, za kakšna stanja oziroma iz katerih razlogov so mu bila vsa omenjena zdravila predpisana, čeprav iz tehničnega opisa zdravila Helex izhaja, da je indicirano za anksiozna stanja, anksiozna depresivna stanja in panične motnje, iz tehničnega opisa za Asentro pa izhaja, da je zdravilo indicirano za depresijo, socialno anksiozne motnje, posttravmatske stresne motnje, panične motnje in obsesivno kompulzivne motnje, za Coaxil pa je v tehničnem opisu navedeno, da je indiciran za depresije. V zvezi s trditvami, ki se nanašajo na psihološko zdravstveno stanje predlagatelja, je nasprotna udeleženka predlagala angažiranje sodnega izvedenca klinične psihologije in sodnega izvedenca psihiatrije, ki bi pojasnila predlagateljevo zdravstveno stanje in njegov vpliv na predlagateljeve starševske zmožnosti. Sodišče tega dokaza ni izvedlo in je o zdravstvenem stanju predlagatelja odločilo zgolj na podlagi njegove izpovedi, da je vsa navedena zdravila prejemal zgolj zato, da je lažje zaspal. Njegovo izpovedbo je sodišče ocenilo kot prepričljivo, za kar pa dejansko ni imelo podlage in je dokazna ocena narejena v nasprotju z metodološkimi napotki iz 8. člena ZPP. Pri nobenem od zdravil namreč ni navedeno, da se predpisuje za uspavanje, ampak gre za bistveno kompleksnejša zdravstvena stanja, ki pomembno vplivajo tudi na starševske zmožnosti. Prvostopenjsko sodišče je neutemeljeno navedlo, da nasprotna udeleženka ni izkazala stanj in odklonskih vedenj predlagatelja, ki bi narekovale potrebo po postavitvi sodnega izvedenca. Nasprotna udeleženka je ta stanja dovolj izkazala že z dejstvom, da je predlagatelj nesporno jemal oziroma jemlje zdravila, ki se predpisujejo za shizofrenijo, bipolarno motnjo, OKM, anksiozne, depresivne in panične motnje ter PTSM. Izjava nasprotne udeleženke, da ne bo omejevala stikov, je s strani prvostopnega sodišča nekorektno interpretirana, saj se nanaša na pogoj, da je s predlagateljem vse v redu, v kar pa nasprotna udeleženke več kot očitno utemeljeno dvomi.

Sodišče prve stopnje se ni ukvarjalo niti z vprašanjem predlagateljevega alkoholizma. Ker sodišče nima ustreznega strokovnega znanja za presojo obstoja alkoholizma, bi moralo angažirati s strani nasprotne udeleženke predlaganega sodnega izvedenca psihiatrije. Izpovedba stranke ni ustrezno dokazno sredstvo s katerim se alkoholizem dokazuje ali ovrže. Pri vprašanju alkoholizma tudi ne gre zgolj za vprašanje morebitne akutne ogroženosti otroka, pač pa je alkoholizem stanje, ki ima širok spekter zelo škodljivih posledic na otrokovo korist, vključno z možnostjo, da otrok po predlagatelju prevzame nezdrav odnos do alkohola in sam postane odvisnik. Sodišče bi moralo biti toliko osveščeno, da bi se zavedalo, da je v Sloveniji alkoholizem zelo razširjen in velik družbeni problem, ki zelo negativno vpliva na korist otrok.

Nasprotna udeleženka izpostavlja še dejstvo, da predlagatelj otroka zlorablja za sredstvo maščevanja zoper njo. Predlagatelj je namreč 21. 3. 2022 pri CSD z nasprotno udeleženko sklenil dogovor o zaupanju A. A. njej in o stikih. Nato pa je ta dogovor zahrbtno uzurpiral z neresničnimi trditvami policiji, da je nasprotna udeleženka A. A. pretepala, s čimer je dosegel, da je bil nasprotni udeleženki aprila 2022 s strani policije izrečen ukrep prepovedi približevanja. Hkrati s tem je psihično popolnoma strto nasprotno udeleženko začel izsiljevati, da pristane, da bo otrok pri vsakem od staršev po en teden, sicer bo zahteval popolno prepoved stikov otroka z nasprotno udeleženko. Aktivnosti predlagatelja marca, aprila, maja in junija 2020, ki so v celoti dokumentirane v spisih Z 3/2022 in Kpd 000/2022, ki ju sodišče iz neznanih razlogov ni vpogledalo, samo po sebi dokazujejo, da predlagatelj nima ustreznih starševskih zmožnosti, ker je zamerljiv in maščevalen do nasprotne udeleženke. Edino izvedenec klinične psihiatrije lahko poda strokovno relevanten odgovor na vprašanje, ali je komunikacija udeleženca ustrezna za izvajanje skupnega varstva in vzgoje, ali predlagatelj ustrezno prepoznava otrokove potrebe, ter kakšen je njegov vzgojni slog in njegove starševske kompetence na splošno. Gre za strokovna vprašanja, za katera sodišče nima ustreznega strokovnega znanja. Kljub ugotovitvi sodišča, da komunikacija med udeležencema poteka zgolj po SMS, sodišče ni videlo ovir za izvajanje skupnega varstva in vzgoje. Nenazadnje je sodni izvedenec klinične psihologije tudi edino dokazno sredstvo, ki se lahko opredeli do trditev o predlagateljevi indoktrinaciji mladoletnega A. A. zoper nasprotno udeleženko.

Glede na obrazložitev izpodbijanega sklepa je povzeti, da znesek 160,00 EUR mesečno pokriva predlagateljev delež za stroške obleke in obutve, ki jih za otroka kupuje nasprotna udeleženka, in strošek vrtca, ki ga plačuje nasprotna udeleženka. Te stroške je sodišče med udeležencema porazdelilo v razmerju 65 % za predlagatelja in 35 % za nasprotno udeleženko. Glede vseh ostalih stroškov pa se je sodišče postavilo na stališče, da jih vsak udeleženec krije sam v okviru svojega gospodinjstva. Takšna porazdelitev preživninskega bremena pa je v nasprotju z materialnim pravom, saj 186. člen Družinskega zakonika³ določa, da se preživninska obveznost med zavezance razdeli glede na njune zmožnosti. To pa se nanaša na celotno preživninsko obveznost, torej na vse stroške preživljanja in ne le na posamezne stroške, kot so nakup obleke in obutve ter plačilo vrtca. Da bi sodišče lahko pravilno porazdelilo preživninsko obveznost, bi torej moralo vrednostno oceniti celotne potrebe mladoletnega A. A., nato pa ugotoviti, v kakšnem razmerju sta jih upoštevajoč njune zmožnosti udeleženca dolžna kriti, nato ugotoviti oziroma oceniti, koliko od teh potreb vsak od udeležencev pokrije v naravi v okviru svojega gospodinjstva ter preostalo razliko izravnati s plačilom denarnega zneska. Prav tako sodišče pri porazdelitvi preživninskega bremena ni upoštevalo, da imata starša različne režijske stroške, pri čemer so ti bistveno višji pri nasprotni udeleženki in da nasprotna udeleženka kupuje za otroka drago kremo zaradi njegovega dermatitisa. Glede stroškov igrač, knjig ter športnih pripomočkov, sodišče pri odmeri teh stroškov ni upoštevalo, da ima A. A., ki je obravnavan pri specialni pedagoginji, psihologu in v okviru posvetovalnice za otroke in starše, ravno v tem delu večje potrebe kot otroci brez psiholoških težav. Enako velja za stroške razvedrila in oddiha. Posledično so stroški za otrokovo razvedrilo, oddih in razvoj bistveno višji od povprečnih stroškov za otroka, ki takšnih težav nima. Sicer pa izpodbijanega sklepa glede ocene višine A. A.ovih mesečnih potreb, ni mogoče preizkusiti.

Glede preživninske zmožnosti predlagatelja je sodišču sledilo predlagatelju, da ima do brata kreditno obveznost zaradi izplačila njegovega dednega deleža za nepremičnino. Prezrlo pa je, da po drugi strani predlagatelj istemu bratu omogoča brezplačno bivanje v nepremičnini, katere lastnik je predlagatelj. Ti dve dejstvi se dejansko izravnavata oziroma je potrebno najemnino za stanovanje, ki ga zasega predlagateljev brat, upoštevati kot predlagateljev potencialni dohodek. Navedeno pa pomeni, da je preživninska zmožnost predlagatelja še višja, kot jo je ugotovilo sodišče. Sicer pa tudi predlagatelj rednega plačila zatrjevane obveznosti do brata ni dokazal z nobenim objektivnim dokazom.

3Pritožba je delno utemeljena.

O zaupanju v skupno varstvo in vzgojo

4Izhajajoč iz ustavnih določil v 54. členu Ustave Republike Slovenije, da imajo starši tako pravico kot dolžnost svoje otroke vzdrževati, izobraževati in vzgajati (v enaki meri) in da se ta pravica in dolžnost staršem lahko odvzame ali omeji samo iz razlogov, ki jih zaradi varovanja otrokovih koristi določa zakon, je potrebno vedno prvenstveno presojati, ali je mogoča dodelitev otroka v skupno vzgojo in varstvo, z uravnoteženimi pravicami in dolžnostmi obeh staršev. Šele, če bi se ugotovilo, da na primer drugi starš otroka zanemarja ali zlorablja, bi to narekovalo drugačno odločitev.

5Sodišče prve stopnje se je seznanilo in odgovorilo na vse očitke nasprotne udeleženke ter je na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega izvedenega dokaza posebej ter vseh dokazov skupaj, skladno z določbo 8. člena ZPP v povezavi z 42. členom ZNP-1, sprejelo pravilno odločitev, da sta oba starša primerna za izvajanje varstva in vzgoje ter da je skupno starševstvo v največjo korist mladoletnega otroka. Dokazna ocena prvega sodišča je prepričljiva ter življenjska, zato razloge glede odločilnih dejstev pritožbeno sodišče v celoti sprejema.

6Pri vprašanju primernosti starševskih sposobnosti udeležencev je sodišče pravilno izhajalo iz mnenja CSD ...,⁴ iz katerega izhaja, da je otroku v korist, da se ga dodeli obema staršema v vzgojo, varstvo in oskrbo, iz zaslišanja obeh udeležencev ter listinske dokumentacijo v spisu.

7Sodišče prve stopnje ni storilo očitane kršitve določb postopka s tem, ko ni izvedlo dokaza z izvedencem klinične psihologije in izvedencem psihiatrične stroke. Vprašanje, katera izmed oblik izvrševanja vzgoje in varstva je v večjo korist otroka je v domeni dokazne ocene sodišča in ne izvedenca. Tudi če bi izvedenec klinične psihologije ugotovil, da ima mati boljše starševske kapacitete, to na samo odločitev ne bi imelo nobenega vpliva. Zato tudi po mnenju pritožbenega sodišča ni bilo nobenega potrebe po njegovem angažiranju. Nasprotna udeleženka tudi ni zatrjevala niti izkazala odklonskega ali bolezenskega vedenja predlagatelja, zaradi katerega bi bil otrok kakorkoli ogrožen, zato tudi po postavitvi sodnega izvedenca psihiatrične stroke ni bilo potrebe.

8Nasprotna udeleženka z obširnim pritožbenim izpostavljanjem alkoholizma ter zdravljenjem nasprotnega udeleženca zaradi mešane anksiozne depresivne motnje pravilne odločitve sodišča prve stopnje ne more izpodbiti.

9Pritožbeno sodišče ugotavlja, da iz izjav nasprotne udeleženke, danih tekom postopka, izhaja drugačna slika, kot jo poskuša prikazati v pritožbi. Iz poročila CSD z dne 6. 7. 2022 namreč izhaja, da je nasprotna udeleženka pred CSD 16. 5. 2022 navedla, da se zaveda, da je za dečka pri očetu poskrbljeno. Enako je izpovedala tudi na naroku 17. 1. 2023.

10Tudi po mnenju pritožbenega sodišča je življenjsko prepričljiva izpoved predlagatelja, da mu je zdravilo Kventiax predpisal njegov osebni zdravnik zaradi stresa in živčnosti. Sicer pa zdravila za tako hude duševne motnje, kot jih pri predlagatelju predvideva nasprotna udeleženka (shizofrenija, bipolarna motnja, OKM, PTSM) ne predpisuje splošni zdravnik, temveč bi splošni zdravnik v primeru kakršnega koli suma na zatrjevane duševne bolezni predlagatelja napotil k psihiatru. Tudi če se predlagatelj zdravil zaradi mešane anksiozne in depresivne motnje, kot naj bi to izhajalo iz obvestila spec. med. dela, prometa in športa, na katerega se sklicuje nasprotna udeleženka, pa nasprotna udeleženka ni navedla nobenega dogodka oziroma dejanja, ki bi potrdila njena predvidevanja na obstoj kakršnekoli duševne bolezni oziroma motnje pri predlagatelju, ali da bi predlagatelj s svojim vedenjem, ki bi bil pogojen z očitanimi duševnimi motnjami kakorkoli ogrožal njunega mladoletnega otroka

11Pritožbeno sodišče se strinja s stališčem nasprotne udeleženke, da je v Sloveniji alkoholizem relativno velik družbeni problem, ki negativno vpliva na korist otrok. Iz izpovedi nasprotne udeleženke izhaja, da ima tudi ona, ne le predlagatelj relativno toleranten odnos do alkohola, saj je izpovedala, da ob dobri družbi uživa tudi alkohol, saj meni, da to v prostem času počne vsak, zato bi lahko otrok tudi pri njej povzel nezdrav odnos do alkohola. Če bi sodišče glede konzumiranja alkohola zavzelo tako strogo stališče, kot ga predlaga nasprotna udeleženka ter očetu omejilo pravico do varstva in vzgoje otroka, bi moralo omejiti pravico tudi pritožnici, iz česar lahko sledi le, da bi bilo potrebno otroka v varstvo in vzgojo zaupati tretji osebi, za kar pa v konkretnem primeru ni nobene potrebe. Nasprotna udeleženka pa tudi ni zatrjevala, da bi bil zaradi občasnega uživanja alkohola otrok pri očetu kakorkoli ogrožen, ali da bi oče alkohol konzumiral v prisotnosti otroka.

12Nadalje je nasprotna udeleženka kot pomemben razlog proti skupnemu skrbništvu izpostavila dejstvo, da predlagatelj otroka zlorablja za sredstvo, maščevanja proti njej. Predlagatelj je namreč z neresničnimi trditvami policiji, da je nasprotna udeleženka A. A. pretepala, dosegel, da ji je bil s strani policije izrečen ukrep prepovedi približevanja mladoletnemu A. A. Iz sklepa ODT X z dne 5. 10. 2022 res izhaja, da je bila kazenska ovadba zoper nasprotno udeleženko kot osumljenko zaradi kaznivega dejanja zanemarjenja mladoletne osebe in surovega ravnanja po prvem odstavku 192. člena Kazenskega zakona zavržena, kar pa še ne izkazuje, da je predlagatelj podal prijavo zaradi maščevanja nasprotni udeleženki. Sum, ki je predlagatelja napeljal k prijavi je dogajanje na posnetkih, nenazadnje pa je otrok, kot izhaja iz mnenja CSD strokovnima sodelavkama vrtca omenil, da ga mama tepe. Sicer pa nasprotna udeleženka v svoji izpovedbi tudi sama priznava, da je kdaj otroka „poknila“ po rokici.

13Nasprotna udeleženka je z odgovorom na predlog predlagala pribavo in vpogled v spisa Okrožnega sodišča X opr. št. Z 3/2022 in I Kpd 000/2022, pri tem pa ni pojasnila niti katero listino ali prilogo, naj sodišče vpogleda, niti katera dejstva s posameznimi listinami v spisu dokazuje, kar bi glede na povezanost trditvenega in dokaznega bremena morala storiti. Ker dokazni predlog ni bil ustrezno substanciran, ga sodišče prve stopnje pravilno ni izvedlo in se do njega niti ni moglo opredeliti. Sodišče prve stopnje je razumno in obrazloženo zavrnilo dokazni predlog za pribavo in vpogled v spis ODT X Kt 000/2022 (3. točka obrazložitve sklepa).

14Sodišče prve stopnje se je v 9. točki obrazložitve sklepa opredelilo tudi do očitka nasprotne udeleženke, da naj bi predlagatelj mladoletnega A. A. indoktriniral in se pritožbeno sodišče z razlogi sodišča prve stopnje strinja.

15Sodna praksa in teorija⁵ sta enotni, da le v primeru, ko med staršema obstaja zelo visoka stopnja konflikta, ki ogroža otroka, lahko sodišče zavrne možnost, da bi varstvo in vzgojo izvajala starša skupno. Sodišče druge stopnje se strinja z oceno, da stopnja konflikta med staršema ni tolikšna, da bi ogrožala korist otroka in ne dvomi v pravilnost ugotovitve sodišča prve stopnje, da sta starša sposobna sodelovanja, ki ga terja skupna skrb za otroka (8. točka obrazložitve sklepa). Tudi načelo kontinuitete govori v prid temu, da se skupno varstvo in vzgojo nadaljuje. Skupno varstvo in vzgojo udeleženca postopka namreč brez težav izvajata že od 16. 5. 2022 dalje.

16Glede na navedeno je tudi po presoji pritožbenega sodišča v največjo korist mladoletnega otroka dodelitev v skupno vzgojo in varstvo obema staršema. Takšen način izvrševanja starševske skrbi po drugi strani v ustavno skladni meri uveljavlja tudi pravico (dolžnost) staršev, ki jima gre na podlagi 54. člena Ustave RS.

O preživnini

17Sodišče prve stopnje je višino mesečnih potreb mladoletnega A. A. pravilno ocenilo na približno 480,00 EUR. Otrokove potrebe je ocenilo korektno in argumentirano, razlogi za takšno odločitev pa izhajajo iz 20. točke obrazložitve sklepa, ki jih pritožbeno sodišče sprejema. Neutemeljena je pritožbena graja, da so stroški igrač, knjig, športnih pripomočkov ter stroški razvedrila in oddiha prenizko odmerjeni, ker naj bi imel otrok psihološke težave, zaradi česar naj bi bili ti stroški višji od povprečnih stroškov za otroka. Višjih stroškov zaradi navedenih težav otroka nasprotna udeleženka ni izkazala. Ni mogoče slediti pritožbeni navedbi, da ni jasno, kako je sodišče ugotavljalo režijske stroške. Sodišče je v 20. točki obrazložitve sklepa jasno navedlo, da režijski stroški, kamor spada tudi ogrevanje, za mladoletnega A. A. znašajo 80,00 EUR mesečno.

18Pravilno je prvo sodišče ugotovilo tudi preživninske zmožnosti nasprotnega udeleženca ter pravilno stroške vrtca ter stroške za obleke in prevoze v višini 242,00 EUR porazdelilo med udeleženca v razmerju 65 % za predlagatelja in 35 %. za nasprotno udeleženko. Pri ugotavljanju preživninskih zmožnosti zavezancev je po eni strani pravilno upoštevalo kreditni obrok nasprotne udeleženke za rešitev stanovanjskega problema, po drugi strani pa je tudi pravilno upoštevalo dejstvo, da predlagatelj iz naslova dediščine bratu mesečno izplačuje od 200 do 300,00 EUR, saj je hišo, v kateri živi, podedoval po očetu ter da mu omogoča brezplačno bivanje.

19Pravilno pa pritožba opozarja, da tisti udeleženec, ki ima boljše preživninske zmožnosti, trpi tudi del stroškov, ki nastajajo v gospodinjstvu drugega udeleženca. Pritožbeno sodišče je zato preostali del otrokovih potreb (stroške režije, prehrane, higiene, zdravil, igrač, rojstnega dneva, športnih rekvizitov, dopusta) v višini 238,00 EUR razdelilo v enakem razmerju, s tem da polovico potreb predlagatelj krije že v okviru svojega gospodinjstva, razliko pa je bilo potrebno glede na ugotovljeno preživninsko breme izravnati s plačilom denarnega zneska v izračunani višini 35,00 EUR mesečno.

20Glede na navedeno je pritožbeno sodišče V. točko izreka sklepa spremenilo tako, da je preživnino zvišalo za znesek 35,00 mesečno (5. alineja prvega odstavka 358. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1). V preostalem delu je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo ter izpodbijani sklep v nespremenjenem delu potrdilo (353. člen ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

21Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na 2. odstavku 55. člena ZNP-1. Glede na interes udeležencev in upoštevaje, da je nasprotna udeleženka uspela le v sorazmerno majhnem delu pritožbe, v zvezi s čimer niso nastali posebni stroški, je pritožbeno sodišče odločilo, da sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

¹ V nadaljevanju ZPP.
² V nadaljevanju ZNP-1.
³ V nadaljevanju DZ.
⁴ Položaj CSD se po ustaljeni sodni praksi približuje položaju, ki ga ima v postopku sodni izvedenec, mnenje CSD pa ima bistvene značilnosti in strukturo izvedenskega mnenja.
⁵ Glej: Matej Čujović, Komentar Družinskega zakonika, Uradni list RS, Ljubljana, 2019, stran 419 in 420, in prof. dr. Barbara Novak, Družinski zakonik z uvodnimi pojasnili, Ljubljana, 2019, stran 130.