VSM Sklep I Cp 492/2023

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje delno spremeni tako, da se v I. točki izreka črta druga alineja in se doda I.a točka, ki sedaj glasi:

"I.a Zapustnikovo hči A. A. se napoti na pravdo, da s tožbo proti zapustnikovi vdovi B. B., C. C. in D. D. uveljavlja zahtevek, da terjatev zapustnika E. E. do podjetja F. storitve d.o.o. v višini 2.091,286,28 EUR po stanju na dan 31. 12. 2020 ne obstoji.

Nadalje se v IV. točki izreka v prvi alineji znesek 576.784,25 EUR nadomesti z zneskom 152.084,52 EUR in znesek 864.572,92 EUR nadomesti z zneskom 439.872,00 EUR," ter se doda nova

IV.a točka ki glasi: "Zapustnikovo hči A. A. se napoti na pravdo, da s tožbo proti zapustnikovi vdovi B. B., sinu C. C. in hčeri D. D. uveljavi zahtevek, da se v dedni delež kot darilo ne vštejejo sledeči zneski nakazani na njen račun: 300.000,00 EUR dne 12. 7. 2007, 1.500,00 EUR dne 13. 9. 2011, 600,00 EUR dne 19. 12. 2011, 5.000,00 EUR dne 20. 4. 2012, 1.000,00 EUR z dne 8. 11. 2021, 7.000,00 EUR dne 6. 5. 2014, 1.000,00 EUR z dne 9. 3. 2015 in 1.000,00 EUR dne 2. 12. 2016, 600,00 EUR dne 8. 7. 2015 in 5.000,00 EUR dne 14. 11. 2015."

V presežku se pritožba kot neutemeljena zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Dediči krijejo sami svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zapuščinski postopek po pokojnem prekinilo in dediče napotilo na pravdo.

2Zoper sklep o napotitvi na pravdo se pritožujejo dediči: zapustnikova vdova, sin C. C. in hči D. D. (nadalje pritožniki), in sicer zoper I. in IV. točki izreka. Menijo, da bi sodišče na pravdo moralo napotiti sodedinjo A. A. (v nadaljevanju sodedinjo), saj je premoženje pokojnega in zapustnikove vdove skupno premoženje, deleža sta bila vplačana v času trajanja zakonske zveze in sta zato lahko oba poslovna deleža le enaka. Sodišče je tudi sicer glede vseh drugih predmetov zapuščine ugotovilo, da spadajo v skupno premoženje in je sledilo zakonski domnevi o enakih deležih zakoncev na skupnem premoženju, le glede poslovnih deležev je neutemeljeno sledilo vpisu v sodni register kjer je sodedinja lastnica poslovnega deleža v višini 25 % pokojni pa 75 %. Pravica zapustnikove vdove temelji na domnevi iz ZZZDR in je močnejša od zatrjevane pravice sodedinje, ki se sklicuje le na stanje v sodnem registru. Nadalje izpodbijajo odločitev sodišča prve stopnje iz druge alineje I. točke izreka, saj so pritožniki obstoj terjatve izkazali z bilanco stanja, pogodbo o odplačni odsvojitvi in pridobitvi poslovnih deležev ter izjavo o prevzemu vložkov pri družbi G. d.o.o. z dne 17. 12. 2004, ki je bila sklenjena v obliki notarskega zapisa notarke H. H. opr. št. 1048/04 Sv in posojilno pogodbo z dne 30. 12. 2004 ter konto kartico. Tako bi bilo potrebno na pravdo napotiti sodedinjo, ki mora dokazati, da je obveznost do pokojnega plačana ne pa da morajo dediči izkazovati negativno dejstvo, da terjatev ni bila plačana. Nadalje izpodbija pritožba odločitev iz IV. točke izreka izpodbijanega sklepa. Sodna praksa stoji na stališču, da bančna dokazila o dvigih denarnih zneskov predstavljajo močnejšo pravico in je zato potrebno na pravdo napotiti dediča, ki zatrjuje, da denarna sredstva, ki so bila nakazana na TRR ne predstavljajo darilo. Nenazadnje je dedinja sama priznala, da je znesek 102.000,00 EUR prejela od pokojnika za nakup stanovanja in bi zato sodišče o vračunavanju teh daril moralo odločiti samo. Zapustnik pa je tudi imel rokopis vseh zneskov, ki jih je naklonil sodedinji in bi tudi slednje sodišče moralo obravnavati podobno kot bančne izpiske, zato v resničnost teh daril ni dvoma in je na pravdo potrebno napotiti sodedinjo ter ne pritožnikov. Iz izreka tudi ne izhaja katera zatrjevana darila sodišče šteje za izkazana in glede katerih je dediče napotilo na pravdo, zato je sklep v tem delu nerazumljiv in uveljavljajo kršitev iz 14. točko drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), sicer pa je sodišče materialno pravo narobe uporabilo.

3Pritožba je delno utemeljena.

4V skladu z 210. in 212. členom Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD) sodišče prekine zapuščinski postopek in stranke napoti na pravdo, med drugim če obstaja spor ali določeno premoženje sodi v zapuščino in če je sporno vračunavanje v dedni delež.

5Neutemeljeno izpodbijajo pritožniki odločitev sodišča prve stopnje s katero so bili napoteni na pravdo, da v pravdnem postopku uveljavijo zahtevek, da v zapuščino po zapustniku spada poslovni delež zapustnika v podjetju F. storitve d.o.o. v višini 50 % vsote obeh poslovnih deležev v tej družbi, saj je preostala polovica vsote obeh poslovnih deležev v podjetju last zapustnikove vdove.

6Med dediči je spor ali poslovni delež pokojnega znaša 75 % oziroma 50 % kot zatrjujejo pritožniki. Sodišče prve stopnje je pravilno napotilo na pravdo pritožnike ter se pri tem pravilno sklicevalo na dejstvo, da je pravica, ki je vpisana v register verjetnejša od pravice pritožnikov oziroma vdove, ki zatrjuje, da je poslovni delež nje in pokojnika skupno premoženje na katerem sta deleža enaka.

7Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da je sodni register javna knjiga in je zato po ustaljeni sodni praksi manj verjetna pravica tistega, ki zatrjuje drugačno stanje, kot ga izkazuje zemljiška knjiga oziroma sodni register družbe.¹ Glede na navedeno je pravica pritožnikov manj verjetna in je sodišče prve stopnje pravilno dediče, ki zatrjujejo drugačno stanje kot izhaja iz sodnega registra, napotilo na pravdo.

8Pritožniki nadalje izpodbijajo odločitev sodišča prve stopnje, ki jih je napotilo na pravdo, da dokažejo, da obstoji terjatve pokojnika do družbe F. storitve d.o.o. v višini 2.091.286,28 EUR po stanju na dan 31. 12. 2020. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi k izpodbijani alineji zapisalo, da je že potekel petletni zastaralni rok in da nasprotna dedinja ne more dokazovati negativnega dejstva, torej da terjatev ne obstoji (48. točka obrazložitve). Takšen zaključek sodišča prve stopnje je materialno pravno zmoten.

9V skladu z 213. členom ZD sodišče napoti na pravdo tisto stranko, katere pravico šteje za manj verjetno. Pri tem je potrebno upoštevati vse konkretne okoliščine, ki kažejo, da je pravica dediča manj verjetna.

10Zmotno je sodišče prve stopnje zaključilo, da terjatev ne obstoji, ker je zastarala. V kolikor je izterjava terjatve zastarala, še ne pomeni, da slednja več ne obstoji, le spremenila se je v naturalno obveznost, ki jo je mogoče še vedno izpolniti. Sicer pa so pritožniki terjatev izkazali tako z bilanco stanja, kot tudi z notarskim zapisom notarke H. H. z dne 17. 12. 2004, SV 1048/04 ter posojilno pogodbo z dne 13. 12. 2004 sestavljeno v odvetniški pisarni I. I.

11Tako mora sodedinja v pravdnem postopku dokazati, da je terjatev, ki jo pritožniki zatrjujejo prenehala s plačilom oziroma, da so pogodbe fiktivne in ne izkazujejo dejanskega stanja in ne da morajo tožniki dokazati, da terjatev še ni bila plačana. Zato je sodišče druge stopnje pritožbi v tem delu ugodilo in izpodbijano odločitev spremenilo tako, da je na pravdo napotilo sodedinjo, ki bo morala dokazati, da je terjatev bila poplačana oziroma da slednja ne obstoji (I.a točka izreka).

12Nadalje pritožba graja odločitev sodišča prve stopnje, ki je na pravdo napotilo pritožnike, da dokažejo, da je sodedinja prejela darila v znesku preko 500.000,00 EUR oziroma z darili njeni materi skupaj preko 800.000,00 EUR.

13V sodni praksi je dejansko uveljavljeno stališče, da je manj verjetna pravica tistega, ki zatrjuje obstoj darila (62. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa in tam navedena sodna praksa), vendar so v konkretnem primeru pritožniki dokazali, da je dedinja na bančni račun s strani pokojnika prejela večje denarne zneske. Sama priznava prejem zneska 102.000,00 EUR, ki ga je porabila za nakup stanovanja, prav tako pa zatrjuje, da je znesek 300.000,00 EUR prejela iz naslova plačanih preživnin.

14Pritožniki tako razen okoliščine, da je sodedinja prejela denarne zneske na račun, drugega ne morejo dokazovati. Na sodedinji pa je, da v pravdnem postopku dokaže v kakšen namen je denarne zneske s strani pokojnika prejela oziroma, da prejeta denarna sredstva ne predstavljajo daril zapustnika².

15Slednje pa ne velja glede zatrjevanih plačil sodedinji, ki izhajajo iz zapisov pokojnika, kot zmotno meni pritožba. Vsa ostala zatrjevana darila pokojnika sodedinji, ki jih zatrjujejo pritožniki in ne izhajajo iz nakazil sodedinji na njen račun, tako morajo dokazati oni in je v tem delu pritožba neutemeljena, saj je njihova pravica manj verjetna.³

16Glede na obrazloženo je sodišče druge stopnje glede zatrjevanih zneskov, ki so razvidni iz bančnih izpiskov in jih je sodišče prve stopnje podrobno navedlo v 66. točki obrazložitve izpodbijani sklep spremenilo ter glede teh na pravdo napotilo sodedinjo, ki je plačila na svoj račun prejela.

17Pritožba nadalje graja odločitev sodišča prve stopnje, ki naj ne bi natančno zajela vseh daril glede katerih je dediče potrebno napotiti na pravdo, zaradi česar pritožba sodišču očita kršitev 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 163. členom ZD.

18Sodišče druge stopnje pri tem dodaja, da na pravdo napoteni dedič ni vezan na izrek napotitvenega sklepa. Oblikovanje pravilnega tožbenega zahtevka je stvar na pravdo napotenih strank. Tožbeni zahtevek tako lahko postavijo ne glede na to kako se glasi napotitveni sklep, torej tudi o spornih dejstvih, ki v njem niso bila zajeta (nakup stanovanja, plačilo potovanj, zneski iz pokojnikovega seznama, itd.), s tem pa očitana kršitev ni podana.⁴

19Glede na obrazloženo je sodišče druge stopnje pritožbi delno ugodilo in izpodbijani sklep o napotitvi na pravdo delno spremenilo (2. in 3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

20V skladu s 174. členom ZD pritožniki krijejo sami svoje stroške pritožbenega postopka.

¹ VSL sklep I Cp 1909/2017, VSL sklep I Cp 1101/2018, VSL II Cp 476/2018.
² VSL sklep I Cp 1983/2016 z dne 3. 11. 2016.
³ Ana Božič Penko: Napotitev na pravdo v zapuščinskem postopku, Pravosodni bilten 2003/2 str 114-115.
⁴ VSL sklep I Cp 2151/2013 z dne 4. 9. 2013, 5 odstavek 213. člena ZD.