UPRS Sklep I U 602/2023-14

I. Predlog za združitev postopkov, vodenih pred Upravnim sodiščem, v zadevi I U 602/2023 z zadevo I U 601/2023 se zavrne.

II. Tožba se zavrže.

1Tožnik je vložil tožbo 15. 4. 2023 s priporočeno pošiljko, v kateri uvodoma navaja, da na podlagi 4. in 30. člena ter tretje alineje prvega in drugega odstavka 33. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zahteva ugotovitev nezakonitosti sklepa Okrožnega sodišča v Krškem številka Bpp 73/2023 z dne 22. 2. 2023 ter odpravo, izdajo ali spremembo posamičnega akta, ugotovitev, da je bilo z dejanjem poseženo v tožnikovo pravico ali svoboščino, prepoved nadaljevanja dejanja in odpravo posledic dejanja. V zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Krškem Bpp 73/2023 z dne 22. 2. 2023 v bistvenem navaja, da ga je sprejel 16. 3. 2023 v poštnem nabiralniku. Po mnenju tožnika je tožena stranka v zadevi Bpp 42/2023 zmotno ugotovila, da gre za vsebinsko enako prošnjo kot v zadevah Bpp 134/2020, Bpp 388/2021 in Bpp 470/2022, saj je zaprosil za dodelitev brezplačne pravne pomoči v zvezi s popravo tožbe v pravdni zadevi P 48/2020, ki teče pred Okrožnim sodišče v Novem mestu. Dejansko stanje in pravna podlaga, na katero tožnik v pravdi opira zahtevek, sta se bistveno spremenili, zato je bila njegova vloga zavržena nezakonito. Iz nadaljnjih tožbenih navedb je razvidno, da je bilo v zvezi z delom tožbe, ki je vložen na podlagi 4. člena ZUS-1, s sklepom Bpp 42/2023 poseženo v 14., 22., 23. in 25. člen Ustave in da je tožena stranka opustila postopkovne obveznosti izvrševanja 13. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah (v nadaljevanju EKČP), saj kot pravni laik ne more ustrezno popraviti tožbe v pravdnem postopku.

2V tožbenem zahtevku tožnik predlaga, naj sodišče na podlagi prvega odstavka 33. člena ZUS-1 ugotovi nezakonitost sklepa Okrožnega sodišča v Krškem številka Bpp 42/2023 z dne 27. 2. 2023 (I. točka) in naj ugodi tožbi, odpravi navedeni sklep in vrne zadevo v ponoven postopek (II. točka). Hkrati sodišču predlaga, naj na podlagi drugega odstavka 33. člena ZUS-1 ugotovi, da je bilo z navedenim sklepom protipravno poseženo v njegove človekove pravice in temeljne svoboščine s tem, da je država opustila postopkovne obveznosti izvrševanja 13. člena EKČP ter s tem v nasprotju s 5. in 15. členom Ustave protipravno preprečila postopkovne obveznosti izvrševanja varstva 23., 25. in 26. člena Ustave ter 14. člena EKČP (III. točka); tožbi ugodi in toženi stranki prepove nadaljevanje dejanja oziroma ponavljanje istega ravnanja glede ne izvrševanja postopkovnih obveznosti države (IV. točka); toženi stranki naloži odpravo posledic dejanja, ki so nastale zaradi ne izvrševanja ali napačnega izvrševanja postopkovnih obveznosti varstva človekovih pravic (V. točka) ter tožbi ugodi, odpravi navedeni sklep in zadevo vrne v ponoven postopek (VI. točka). Predlaga še združitev tega upravnega spora z zadevo sodišča, v kateri je vložil tožbo zoper sklep Okrožnega sodišča v Krškem številka Bpp 42/2023 z dne 27. 2. 2023, saj gre za podobni zadevi.

3Po pozivu sodišča s sklepom I U 602/2023-9 z dne 14. 6. 2023 je tožnik izrecno navedel, da tožbo vlaga na podlagi 2. člena ZUS-1 zoper sklep Okrožnega sodišča v Krškem Bpp 73/2023 z dne 22. 2. 2023, s katerim je tožena stranka zavrgla tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči z dne 1. 2. 2023. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da se o zadevi prosilca že vodi postopek za dodelitev brezplačne pravne pomoči v zadevi Bpp 42/2023, zaradi česar je organ za Bpp zavrgel tožnikovo prošnjo na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) v zvezi z drugim odstavkom 37. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči.

4Tožena stranka na tožbo ni odgovorila.

K I. točki izreka

5Iz tožnikovih navedb je razvidno, da je sodišče njegovo tožbo v zvezi z zadevo Bpp 42/2023 zavrglo s sklepom I U 601/2023-12 z dne 26. 7. 2023. Ker je bilo o zadevi, v zvezi s katero predlaga združitev postopka v tem upravnem sporu, že odločeno, je sodišče navedeni predlog zavrnilo.

K II. točki izreka

6Tožba je prepozna.

7V skladu s prvim odstavkom 28. člena ZUS-1 je treba tožbo vložiti v 30 dneh od vročitve upravnega akta, s katerim je bil končan postopek.¹ Ta rok prične teči z vročitvijo upravnega akta stranki (prvi odstavek 23. člena ZUS-1). Tožba se vloži pri pristojnem sodišču neposredno, pisno ali pa se mu pošlje po pošti; šteje se, da je bila tožba vložena pri sodišču tisti dan, ko je bila priporočeno oddana na pošto (prvi in drugi odstavek 29. člena ZUS-1).

8Iz spisa, ki se nanaša na zadevo, je razvidno, da vročevalec izpodbijanega sklepa ni mogel vročiti. Zato je v skladu s tretjim odstavkom 87. člena ZUP² 28. 2. 2023 v hišnem predalčniku pustil obvestilo z navedbo 15 dnevnega roka, v katerem je bilo pisanje mogoče prevzeti. V tem roku pisanje ni bilo prevzeto, zato se v skladu s četrtim odstavkom 87. člena ZUP³ vročitev v takšnem primeru šteje za opravljeno z dnem preteka 15 dnevnega roka (fikcija vročitve). Ta je v obravnavani zadevi potekel v sredo 15. 3. 2023. Posledično se je rok 30 dni za tožbo iztekel v ponedeljek 14. 4. 2023. Ker je bila tožba vložena 15. 4. 2023, je torej prepozna.

9Tožnik je na poziv sodišča v zvezi s stališčem Vrhovnega sodišča⁴ sicer pojasnil, da je sprejel izpodbijani sklep 16. 3. 2021 in da je tožba pravočasna. Navedel je še, da „lastnega nabiralnika nima ter da ne sprejema in dviguje nobenih pošiljk iz nabiralnika“. S pošiljkami se seznani, ko mu jih prinese A. A., kar je lahko isti ali kakšen drug dan.

10Sodišče ugotavlja, da tožnik ni zatrjeval, da ni bil obveščen o tem, da mu sodnega pisanja ni bilo mogoče vročiti. V zvezi z njegovimi navedbami sodišče pojasnjuje, da iz obvestila o vročitvi izhaja, da je bil izpodbijani sklep puščen v poštnem nabiralniku 16. 3. 2023, kar ne vpliva na fikcijo vročitve, saj nastopi 15. dan od poskusa vročitve. Navedbe tožnika glede seznanitve s pošiljkami pa za ugotavljanje pravočasnosti tožbe niso upoštevne, zato sodišče v zvezi s predlaganim zaslišanjem priče ni razpisalo naroka za glavno obravnavo. Rok za vložitev tožbe je tožnik, kot pojasnjeno, namreč zamudil. Ali ga je zamudil iz opravičljivih razlogov ali ne, je lahko predmet presoje drugih procesnih institutov (vrnitev v prejšnje stanje) in pravočasnosti vložene tožbe. V obravnavani zadevi se je, kot že navedeno, rok za vložitev tožbe iztekel 14. 4. 2023, zato je tožba, vložena 15. 4. 2023 prepozna in jo je sodišče na podlagi določbe 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 kot prepozno zavrglo.

¹ Tako se je glasil tudi pravni pouk v izpodbijanem sklepu.
² Tretji odstavek 87. člena ZUP določa: „Če se vročitev ne da opraviti tako, kot je določeno v prvem odstavku tega člena, pusti vročevalec v hišnem predalčniku, na vratih stanovanja, poslovnega prostora ali delavnice pisno sporočilo. Če sporočila ni mogoče pustiti na prej določenih mestih, ga lahko pusti tudi v poštnem predalu ali na drugem primernem mestu. V sporočilu navede, kje se dokument nahaja in da ga mora naslovnik prevzeti v 15 dneh. Na sporočilu in na samem dokumentu, ki bi ga moral vročiti, vročevalec navede vzrok take vročitve, datum in kraj, kjer je sporočilo pustil, ter se podpiše.“
³ Četrti odstavek 87. člena ZUP določa: „Vročitev po prejšnjem odstavku tega člena velja za opravljeno z dnem, ko naslovnik prevzame dokument. Če dokumenta ne prevzame v 15 dneh, velja vročitev za opravljeno z dnem preteka tega roka. Po preteku tega roka vročevalec pusti dokument iz prvega odstavka tega člena v hišnem oziroma izpostavljenem predalčniku naslovnika. Kolikor stranka nima predalčnika ali je ta neuporaben, vročevalec vrne pošiljko pošiljatelju. Pisno sporočilo iz prejšnjega odstavka mora vsebovati obvestilo o posledicah takega vročanja. “
⁴ Sklep Vrhovnega sodišča RS I Up 209/2018 z dne 9. 10. 2019: "Če je torej po presoji sodišča mogoče tožbo kot prepozno zavreči, iz okoliščin primera (npr. iz vsebine tožbe) pa ne izhaja, da bi se stranka zavedala, da je njena tožba glede na sodišču predložene listine (vročilnico itd.) lahko prepozna, jo je treba v okviru materialnega procesnega vodstva s tem seznaniti in ji dati možnost, da poda ustrezne navedbe in predlaga morebitne dokaze." (12. točka), enako tudi sklep I Up 194/2019 z dne 29. 1. 2020.