VSK Sodba Cpg 116/2023

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje potrdi.

1Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo primarni tožbeni zahtevek, da se ugotovi ničnost pogodbe o odsvojitvi poslovnega deleža družbe A. d.o.o., sklenjene v obliki notarskega zapisa št. SV 1170/2019 dne 24.12.2019 pri notarki B. B. iz [...] in da je tožena stranka posledično dolžna tožeči vrniti prejeto kupnino v višini 3.670,90 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 24. 12. 2019 dalje (I. točka izreka). Prav tako je zavrnilo podrejeni tožbeni zahtevek, da se citirana pogodba o odsvojitvi poslovnega deleža razveljavi in da je tožena stranka dolžna tožeči vrniti prejeto kupnino v višini 3.670,90 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 24. 12. 2019 dalje (II. točka izreka).

2Zoper to odločitev se tožeča stranka (v nadaljevanju tožnik) pritožuje. V pritožbi navaja, da ne drži navedba sodišča, da v postopku niso bile podane trditve o tem, da so dejstva v notarskem zapisu neresnično ugotovljena. Tožnik je v pripravljalni vlogi z dne 23. 1. 2023 navedel in dokazoval z zgodovinskim izpiskom iz sodnega registra, da je bil stečajni postopek na družbo C. d.o.o. začet že 28. 11. 2019. To pomeni, da so najmanj na ta dan že obstajale omejitve iz 10.a člena Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1). Očitno so bile te omejitve vpisane po sestavi notarskega zapisa, vendar so na dan sklenitve notarskega zapisa že obstajale. Notarka se je zanesla na uradne evidence, tožnik pa je zaupal notarki, zato ne more nositi škodljivih posledic in se od njega tudi neupravičeno zahteva večja skrbnost. Tožnik je v postopku navedel, zakaj šteje, da je pogodba o odsvojitvi poslovnega deleža nična. ZGD-1 namreč v 10.a členu sklenitev pogodbe v primeru podanih omejitev prepoveduje. Dejstvo, da bi se tožnik lahko takoj po sklenitvi pogodbe vpisal v register, ker omejitve še niso bile razvidne, pa ničnosti ne sanira. Obveznost vrnitve nastane tudi, če nekdo nekaj prejme glede na podlago, ki se ni uresničila in ne samo, če je pozneje odpadla. Cilj same pogodbe ni bil samo njen zapis in prejem denarja s strani toženca, pač pa tudi prenos deleža na tožnika in njegov vstop v družbo kot družbenik. Ker se to ni uresničilo, tožnik pa je svojo obveznost izpolnil, sedaj to zahteva nazaj. Tožnik je navajal tudi, da sta pravdni stranki pogodbo sporazumno razvezali, kar je dokazoval s sklenitvijo pisnega dogovora, imenovanega Scrittura privata. Iz tega dogovora jasno izhaja, da sta pravdni stranki sprejeli dejstvo, da se pogodbe ne da realizirati in sta zato iskali druge rešitve. Sodišče prve stopnje si prihaja samo s seboj v nasprotje, ko povzema pisni dogovor in ga sprejema kot resničnega, hkrati pa trdi, da z njim pogodbe o odsvojitvi poslovnega deleža nista razvezali. Zato so tudi navedbe, da je bil tožnik pasiven in ni želel rešiti situacije, protispisne in neresnične. S priznavanjem obstoja in veljavnosti naknadnega pisnega dogovora sodišče dejansko priznava, da je bil notarski zapis pogodbe o odstopu poslovnega deleža razveljavljen, saj oba dogovora, ki sta si med seboj v nasprotju, ne moreta veljati. Tožnik je na zaslišanju izpovedal, da je kasneje izvedel, da družba A. d.o.o. ne posluje dobro, da ima dolgove in ne oddaja letnih poročil. Postati njen družbenik torej ni bila realizacija zastavljenega cilja. Ob takšnem stanju stvari tožnik notarskega zapisa ne bi nikoli sklenil. Sodišče ob tem ponovno nalaga tožniku obveznosti, ki izhajajo iz kasnejšega pisnega sporazuma in s tem priznava njegovo razveljavitev. Poleg tega sodišče zmotno navaja, da bi tožnik še vedno lahko postal družbenik v družbi. Tožnik je v postopku zatrjeval, da je bil delež toženca prenesen na drugega družbenika. Kot rečeno, tožnik ni bil pasiven. Iskal je rešitve v sklenitvi novega dogovora in nato zahteval plačilo kupnine nazaj.

3Pritožba ni utemeljena.

4Pritožbeno sodišče je na podlagi preizkusa izpodbijane sodbe v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP) ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo (niti očitanih niti drugih) bistvenih kršitev določb postopka in je na ugotovljeno dejansko stanje tudi pravilno uporabilo materialno pravo. Izpodbijana sodba vsebuje vse razloge o odločilnih dejstvih, ki so jasni in popolni in v celoti omogočajo pritožbeni preizkus.

5V obravnavani zadevi sta pravdni stranki 24. 12. 2019 sklenili pogodbo o odsvojitvi poslovnega deleža, na podlagi katere je toženec svoj 100 % poslovni delež v družbi A. d.o.o. sprva oddelil na dva dela in nato 47,5 % poslovni delež odsvojil tožniku za kupnino v višini 3.562,50 EUR. Pogodba je bila sklenjena v obliki notarskega zapisa (priloga A2 spisa)¹ št. SV 1170/2019 pri notarki B. B. iz [...]. Notarka je pred sestavo notarskega zapisa ugotovila, da pri tožniku ne obstajajo omejitve iz 10.a člena ZGD-1. V notarskem zapisu je bilo določeno, da se odstop in prevzem poslovnega deleža izvrši z dnem sklenitve te pogodbe in vse pravice in dolžnosti iz tega naslova preidejo na novega družbenika (tožnika), ki je na dan podpisa pogodbe tudi že plačal kupnino za prevzeti poslovni delež in ga sprejel v celoti z vsemi pravicami in obveznostmi (drugi in tretji člen notarskega zapisa).

6ZGD-1 v 481. členu določa pogoje za prenos poslovnega deleža na novega pridobitelja. Poslovni deleži se lahko odsvojijo in dedujejo. Za odsvojitev deleža je potrebna pogodba, ki je izdelana v obliki notarskega zapisa. Notar pred sestavo notarskega zapisa o odsvojitvi poslovnega deleža preveri, ali so podani razlogi za omejitev pri pridobitelju poslovnega deleža iz 1. do 3. točke prvega odstavka 10.a člena tega zakona. Če notar ugotovi, da obstajajo razlogi za omejitev iz prejšnjega stavka, mora sestavo notarskega zapisa odkloniti (tretji odstavek 481. člena ZGD-1). Pravni temelj za prenos poslovnega deleža na pridobitelja je pogodba o odsvojitvi poslovnega deleža kot individualni obligacijski pravni posel. Temeljna naloga pridobitelja nato pa je, da sporoči pridobitev poslovnega deleža družbi (njeni poslovodji). Za pridobitelja poslovnega deleža tako šteje tisti, ki je poslovodji prijavil pridobitev poslovnega deleža in to dokaže s pogodbo, sestavljeno v obliki notarskega zapisa, v kateri bo praviloma tudi zapisano, da je delež s sklenitvijo pogodbe in plačilom kupnine izročen. S prenosom poslovnega deleža na pridobitelja, le-ta pridobi položaj družbenika z vsemi pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki mu gredo iz poslovnega deleža. Vpis novega pridobitelja v sodnem registru za to, da bi lahko uveljavljal svoje pravice kot družbenik, ni potreben. Vpis spremembe družbenika v sodnem registru tako nima oblikovalnih učinkov in je le deklaratorne narave.²

7Upoštevaje obrazloženo so bili v obravnavanem primeru izpolnjeni vsi pogoji za veljaven prenos poslovnega deleža v družbi A. d.o.o. na tožnika. Notarka je 24. 12. 2019 ugotovila, da na temelju tretjega odstavka 481. člena ZGD-1 ni ovir za sestavo notarskega zapisa pogodbe o odsvojitvi poslovnega deleža, poslovni delež je bil izročen, tožnik pa je zanj nesporno tudi plačal kupnino. Ker je bil toženec edini družbenik in poslovodja družbe A. d.o.o., je šteti, da je bila družba s prenosom poslovnega deleža seznanjena, zato je tožnik s tem dnem pridobil položaj družbenika v tej družbi z vsemi pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki mu gredo iz prejetega poslovnega deleža. Na njegov položaj tako dejstvo, da se naknadno ni mogel kot družbenik vpisati v sodni register zaradi omejitve iz 3. točke prvega odstavka 10.a člena ZGD-1, nima nobenega vpliva, sama pogodba o prenosu poslovnega deleža pa zato ni nična.

8Tožnik je v postopku navajal, da so omejitve iz 10.a člena ZGD-1 zanj obstajale že pred sklenitvijo notarskega zapisa in tako že ob sklenitvi pogodbe ni bilo mogoče doseči namena, da postane družbenik družbe A. d.o.o.³ Pri tem se je skliceval na dejstvo, da je stečajni postopek nad družbo C. d.o.o., v kateri je bil imetnik 33 % poslovnega deleža, začet pred dnevom sklenitve notarskega zapisa⁴. S temi trditvami pa dejstev, ki so bila ugotovljena v notarskem zapisu glede omejitev iz 10.a člena ZGD-1, ne more uspešno izpodbijati. Sodišče prve stopnje je namreč v postopku ugotovilo, da je bil tožniku zavrnjen vpis v sodni register zaradi obstoja omejitve iz. 3. točke 10.a člena ZGD-1, ki velja za osebo, ki je neposredno ali posredno z več kot 25 odstotki udeležena v kapitalu kapitalske družbe, ki je bila v obdobju zadnjih 12 mesecev javno objavljena na seznamu nepredlagateljev obračunov na podlagi zakona, ki ureja davčni postopek, ali je javno objavljena na seznamu neplačnikov na podlagi zakona, ki ureja davčni postopek, ali je bila v obdobju zadnjih 12 mesecev na podlagi zakona, ki ureja davčni postopek, javno objavljena na seznamu zavezancev za davek, ki jim je po uradni dolžnosti prenehala identifikacija za namene DDV zaradi suma zlorabe identifikacije za namene DDV oziroma ugotovitve davčnega organa, da je davčni zavezanec identifikacijo za namene DDV uporabljal tako, da je drugim davčnim zavezancem neupravičeno omogočal odbitek DDV (dopis notarke v prilogi A6 spisa). Gre torej za omejitve iz naslova neporavnanih davčnih obveznosti do države, samo dejstvo, da je bil zoper družbo International C. d.o.o. začet stečajni postopek, pa še ne pomeni, da je imela družba na dan začetka stečaja ali kasneje (na dan sklenitve notarskega zapisa) tudi neporavnane davčne obveznosti in da gre torej za omejitev po 3. točki 10.a člena ZGD-1, ki bi obstajala že pred sestavo notarskega zapisa. Trditev v smeri obstoja omejitve iz naslova neporavnanih davčnih obveznosti pa tožnik v postopku niti ni zatrjeval.

9Neuspešno pritožba vztraja tudi na stališču, da je bil notarski zapis pogodbe o odsvojitvi poslovnega deleža sporazumno razveljavljen z dogovorom, imenovanim Scrittura privata, kar naj bi potrdilo tudi sodišče prve stopnje. Sodišče je namreč ugotovilo, da gre v tem primeru za dogovor (zasebno listino), ki ni bil nikoli realiziran, česar pritožba ne izpodbija. Sicer pa gre v tem primeru zgolj za zasebno listino in že iz tega razloga pravdni stranki s takšno obličnostjo dogovora nista mogla doseči pravnega učinka razveljavitve notarskega zapisa pogodbe o odsvojitvi poslovnega deleža (drugi odstavek 51. člena Obligacijskega zakonika - OZ).

10Glede na vse navedeno pritožba ni utemeljena. Pritožbeno sodišče jo je zato zavrnilo in izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

¹ Notarski zapis notarke B. B. št. SV 1170/2019.
² Glej tudi: dr. Šime Ivanjko, dr. Bojan Zabel, dr. Saša Prelič, dr. Peter Podgorelec, dr. Aleš Kobal, Družba z omejeno odgovornostjo, GV Založba, Ljubljana 2009, str. 210-213; dr. Šime Ivanjko, dr. Marijan Kocbek, Korporacijsko pravo, GV Založba, Ljubljana 2003, str. 748-750; dr. Nina Plavšak, Vpis družbenika v sodni register tudi po uveljavitvi novele ZGD-1I nima oblikovalnih učinkov za pridobitev poslovnega deleža, Podjetje in delo št. 2/2016, str. 229 in VSRS III Ips 17/2021.
³ S tem naj bi izpodbijal domnevo, da so dejstva v notarskem zapisu kot javni listini glede obstoja omejitev po 10.a členu ZGD-1 nepravilno ugotovljena, kar bi, če bi se to dejstvo izkazalo za resnično, lahko vplivalo na veljavnost notarskega zapisa pogodbe o odsvojitvi poslovnega deleža.
⁴ Po podatkih iz zgodovinskega izpisa iz poslovnega registra (priloga B5 spisa) je bil stečajni postopek začet 4. 12. 2019.