VSL Sodba II Cpg 466/2023

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Tožena stranka nosi sama svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odločilo, da mora tožena stranka tožeči stranki plačati 1.109,50 EUR s pripadki (I. točka izreka) ter povrniti 44,00 EUR pravdnih stroškov (II. točka izreka). Presodilo je, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati za opravljene storitve hidroizolacije, ki jih je tožena stranka pri tožeči stranki naročilo z naročilnico št. 6 z dne 31. 1. 2018 in tožeča stranka toženi stranki zaračunala z računom št. 086-2018 z dne 9. 5. 2018.

2Proti izpodbijani sodbi se je pravočasno pritožila tožena stranka. Uveljavljala je pritožbeni razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1. točke prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Sodišču prve stopnje je očitala, da je zmotno zavzelo stališče, da lahko dokazila nadomeščajo trditveno podlago tožeče stranke in to navkljub temu, da tožeča stranka med postopkom pred sodiščem prve stopnje ni zatrjevala, da so dokazila del njene trditvene podlage. Trdila je, da je sodišče prve stopnje preseglo trditveno podlago tožeče stranke (kršitev 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP). Zavzela je stališče, da ji je bila s takšnim postopanjem sodišča prve stopnje odvzeta možnost kvalitetne obrambe. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne ter tožeči stranki naloži plačilo pravdnih stroškov tožene stranke. Podrejeno je predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglasila je pritožbene stroške.

3Tožeča stranka je na pritožbo pravočasno odgovorila. Smiselno je predlagala zavrnitev pritožbe. Pritožbenih stroškov ni priglasila.

4Pritožba ni utemeljena.

5V tem gospodarskem sporu gre za spor majhne vrednosti, saj se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR (prvi odstavek 495. člena ZPP). Ker v tem primeru ne gre za zapleteno zadevo glede pravnih in dejanskih vprašanj in od odločitve o pritožbi ni mogoče pričakovati rešitev pomembnega pravnega vprašanja, je skladno z določilom petega odstavka 458. člena ZPP o pritožbi odločila sodnica posameznica.

6Sodba, s katero je končan spor v postopku v sporu majhne vrednosti, se sme izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP). Iz navedenega izhaja, da je pritožbeno sodišče vezano na ugotovitve sodišča prve stopnje o dejanskem stanju.

7Zmotno je pritožbeno stališče tožene stranke, da je sodišče prve stopnje preseglo trditveno podlago tožeče stranke. Z navedbami tožeče stranke v predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine (višina zahtevka, številka in datum izdaje računa, datum zapadlosti terjatve) ter navedbami v dopolnitvi tožbe, iz katerih logično izhaja, da tožeča stranka v tem postopku zahteva plačilo računa št. 086-2018 z dne 9. 5. 2018, s katerim je toženi stranki zaračunala opravljene storitve hidroizolacije, ki jih je tožena stranka naročila z naročilnico št. 6 z dne 31. 1. 2018, je tožeča stranka zadostila svojemu začetnemu materialnemu trditvenemu bremenu.¹ Te trditve, čeprav so laične in skope, zadostujejo za sklepčnost tožbe. Tožeča stranka je z navedenimi trditvami smiselno zatrjevala, da sta pravdni stranki sklenili podjemno pogodbo² (tožena stranka je z naročilnico št. 6 z dne 31. 1. 2018 naročila storitve hidroizolacije), da je naročena dela po naročilnici opravila (torej, da je tožeča stranka naročilo tožene stranke sprejela in izvedla) in sedaj v tem postopku zahteva plačilo za opravljeno delo v višini 1.109,50 EUR. Iz navedenih trditev tožeče stranke izhaja tudi, da so bile predmet podjemne pogodbe storitve hidroizolacije po naročilnici št. 6 z dne 31. 1. 2018. Za dokaz svojih trditev je tožeča stranka predložila račun št. 086-2018 z dne 9. 5. 2018 (A1) in naročilnico št. 6 z dne 31. 1. 2018 s prilogami (A2 do A4). S tem je procesno trditveno (in dokazno) breme prešlo na toženo stranko.

8Tožena stranka je med postopkom pred sodiščem le pavšalno nasprotovala zahtevku tožeče stranke, češ da sta s tožečo stranko sicer večkrat poslovno sodelovali, a da zaradi pomanjkljive trditvene podlage tožeče stranke v tem postopku ni jasno, na kaj se zahtevek tožeče stranke sploh nanaša (na katera dela, kdaj in kje so bila dela opravljena, kako je bil sklenjen dogovor za opravo del, kako so bile določene cene,...). Trdila je, da se zato do zahtevka tožeče stranke ne more opredeliti niti ji ni omogočena kvalitetna obramba. Kakšnih konkretnih trditev, s katerimi bi nasprotovala zahtevku tožeče stranke, ni podala. Sodišče prve stopnje je obširno in pravilno pojasnilo, zakaj tožena stranka v tem postopku ne more uspeti s svojimi trditvami o pomanjkljivi trditveni podlagi tožeče stranke in nesklepčnosti tožbe. To izhaja tudi iz pojasnila pritožbenega sodišča v predhodnem odstavku. Ker tožena stranka trditvam tožeče stranke ni konkretno nasprotovala, pavšalno nasprotovanje pa se ne upošteva (214. člen ZPP), je sodišče prve stopnje po tem, ko je ugotovilo, da se podatki na naročilnici s prilogo, računu in trditvah tožeče stranke podanih v tem postopku ujemajo (številke dokumentov, vrsta del, višina terjatve in dogovorjena višina za plačilo) pravilno ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke.

9Kot je že bilo pojasnjeno je tožeča stranka v tem postopku vtoževala plačilo za opravljene storitve hidroizolacije, ki jih je tožena stranka naročilo z naročilnico št. 6 z dne 31. 1. 2018. Že na podlagi navedenega je tožeča stranka zadostno opredelila za katera dela vtožuje plačilo v tem postopku – storitve hidroizolacije opravljene po naročilnici tožene stranke št. 6 z dne 31. 1. 2018. V kolikor tožena na podlagi navedenih trditev tožeče stranke ni vedela, katera dela je tožeči stranki naročila z naročilnico št. 6 z dne 31. 1. 2018, bi se o vsebini le-te lahko enostavno prepričala z vpogledom v to naročilnico in njene priloge. Iz računa in naročilnice s prilogami, ki ju je k dopolnitvi tožbe priložila tožeča stranka, jasno in nedvoumno izhaja specifikacija naročenih in opravljenih storitev hidroizolacije, datum opravljenih storitev ter tudi „naziv projekta“ - naročilnica SK. Kot je sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijane sodbe obširno pojasnilo v tem primeru ob upoštevanju trditev tožene stranke ni nobene potrebe, da bi tožeča stranka specifikacijo del, ki so bila predmet naročilnice tožene stranke št. 6 z dne 31. 1. 2018, in ostale podatke (datum izvedbe storitev, naziv projekta), ki jasno in nedvoumno izhaja iz priloženega računa in naročilnice s prilogo, prenašala v trditveno podlago. S tem opredelitev predmeta zahtevka in obrambni položaj tožene stranke ne bi bila v ničemer izboljšana.³ Glede na vse pojasnjeno v tem in predhodnih odstavkih tožena stranka ne more uspeti niti s pritožbenimi očitki, da ji je bila zaradi pomanjkljivih trditev tožeče stranke in postopanja sodišča prve stopnje onemogočena kvalitetna obramba.

10Glede na vse navedeno pritožbeni očitki niso utemeljeni. Ker pa pritožbeno sodišče tudi ob uradnem preizkusu izpodbijane sodbe ni zaznalo nobenih drugih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

11Izrek o pritožbenih stroških temelji na določilu prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela nosi sama svoje pritožbene stroške.

¹ Vsaka stranka mora namreč v skladu z določilom 212. člena ZPP navesti dejstva in predlagati dokaze, na katere opira svoj zahtevek, ali s katerimi izpodbija navedbe in dokaze nasprotnika. Katera pravno odločilna dejstva mora navesti pa določa relevantno materialno pravo.
² S podjemno pogodbo se podjemnik zavezuje opraviti določen posel, kot je izdelava ali popravilo kakšne stvari, kakšno telesno ali umsko delo ipd., naročnik pa zavezuje, da mu bo za to plačal (619. člen OZ).
³ Primerjaj: VSL Sodba II Cpg 142/2021 z dne 30. 7. 2021 in VSRS Sklep III Ips 51/201149 z dne 17. 12. 2019.