VSL Sklep I Cp 1529/2023

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Odločitev sodišča prve stopnje

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, da je toženec dolžan vzpostaviti prejšnje stanje, s tem, da ponovno priklopi vodo do prostorov tožnika in mu s tem omogoči dostop do pitne vode, da se tožencu v bodoče prepoveduje parkiranje vozil ali nameščanje kakršnih koli ovir, ki bi tožniku preprečevale dostop z motornimi vozili do njegove delavnice, stoječe na nepremičnini ID znak 0000-44/15, k. o. 0000 - X., po dostopni poti, ki poteka po parcelah ID znak 0000-44/16 in ID znak 0000-44/17, obe k. o. 0000 - X., da se tožencu v bodoče prepoveduje zapiranje vode in onemogočanje dostopa tožniku do pitne vode, da se mu v primeru, če ne bo spoštoval zgoraj navedenih obveznosti in bi v nasprotju s prepovedjo nadaljeval z navedenimi protipravnimi posegi, izreče kazen v višini 1.000,00 EUR, da ta začasna odredba stopi v veljavo takoj po vročitvi tožencu in traja še trideset dni po izvršljivosti odločbe o glavni stvari, da ugovor zoper začasno odredbo ne zadrži njene izvršitve, da je toženec dolžan plačati tožniku stroške v zvezi z začasno odredbo v roku osmih dni od izdaje začasne odredbe, v primeru zamude z zakonsko določenimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka do plačila (I). Sodišče prve stopnje je še odločilo, da se odločitev o stroških v zvezi s postopkom začasne odredbe pridrži za končno odločbo (II).

Povzetek pritožbenih navedb

2Tožnik vlaga pritožbo zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava ter zaradi bistvenih kršitev pravdnega postopka in predlaga pritožbenemu sodišču, da sklep spremeni tako, da predlogu za izdajo začasne odredbe ugodi, tožencu pa naloži plačilo stroškov postopka, podrejeno pa, da sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

3Sodišče je zmotno ugotovilo, da predmet te pravde ne moreta biti dejanji z dne 18. 12. 2020 in 3. 1. 2021, ker je tridesetdnevni subjektivni rok za vložitev motenjske tožbe potekel. Sodišče ni upoštevalo sklepa Vlade RS z dne 16. 12. 2020, s katerim je odločila o začasnem prenehanju teka rokov za uveljavljanje pravic strank v sodnih postopkih med 20. 12. 2020 in 10. 1. 2021, v sklepu z dne 10. 1. 2021 pa o začasnem prenehanju teka rokov za uveljavljanje pravic strank v sodnih postopkih, določenih z zakonom v obdobju med 11. 1. 2021 in 31. 1. 2021.

4Posestni spori so prednostne zadeve, kot ugotavlja sodišče prve stopnje, tožniku pa bo nastala škoda zaradi nerazumnega nagajanja toženca, ki je samovoljno spremenil desetletno mirno izvrševanje soposesti. Iz tega razloga je začasna odredba nujno potrebna. Sodišče je ugotovilo, da je izkazana verjetnost terjatve tožnika, da pa nevarnost ni podana. Iz dokazov izhaja, da je zaradi ravnanja toženca tožniku onemogočen dostop do njegovih prostorov, zato niso pravilne ugotovitve sodišča, da tožnik ni navedel konkretnih okoliščin, ki bi narekovale izdajo začasne odredbe zaradi preprečitve škode. Tožnik bo zaradi protipravnega ravnanja imel izpad dohodka.

5Toženec je grozil zaposlenemu pri tožniku. Za življenje bi se zbal povprečen odrasli moški. Nevarnost je bila še kako konkretna. Če je sodišče ugotavljalo predpostavke nevarnosti, bi moralo razpisati narok ter z zaslišanjem ugotoviti okoliščine, ki jih je tožnik zatrjeval. Pavšalne so navedbe sodišča, da tožnik teh okoliščin ni navedel. Tožnik bi lahko fizično nasilje dokazal s pisno listino, da do tega še ni prišlo, še ne pomeni, da sile ni bilo. Sodišče bi lahko silo ugotovilo, če bi izvedlo dokaz z zaslišanjem strank in prič.

6Sodišče je preveč lahkotno zavrnilo navajanja tožnika, da toženka z izdajo začasne odredbe, če bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpela hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale tožniku. Očitek sodišča tožniku, da tudi v tem delu ni navedel konkretnih okoliščin, je zmoten. Tožnik je navedel, da se je spremenil dosedanji način izvrševanja soposesti na dostopni poti, ki se je na isti način izvrševal zadnjih trideset let, zato toženec z začasno odredbo ne bi utrpel negativnih posledic.

7Zmotna je ugotovitev sodišča, da ni bilo motenja v zvezi z odklopom vode. Toženec je šele po posredovanju tožnika obvestil, da pušča ventil. Toženec tudi ni dovolil delavcu tožnika, da bi mu pomagal zamenjati ventil. Popravilo je trajalo šest dni, kar je nesprejemljivo. Tožnik je bil ves ta čas brez vode. V postopku je predlagal, da se postavi izvedenec, ki bi pojasnil, koliko časa traja menjava ventila.

8Sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih, v njem so protispisne trditve, zato je sodišče v postopku storilo absolutne bistvene kršitve postopka.

Odgovor na pritožbo

9Toženec v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev in zahteva, da mu tožnica povrne pritožbene stroške.

Odločitev o pritožbi

10Pritožba ni utemeljena.

Glede kršitev pravdnega postopka

11Sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev postopka, na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, upoštevaje določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP.

12Nobenih protispisnosti ni v obrazložitvi sklepa sodišča prve stopnje, prav tako pa se je sodišče prve stopnje opredelilo do odločilnih dejstev, na podlagi katerih je sprejelo odločitev, zato so neutemeljene pritožbene navedbe, da je sodišče prve stopnje storilo kršitve iz 14. in 15. tč. drugega odstavka 339. čl. ZPP.

Presoja pritožbenega sodišča

13Sodišče prve stopnje je določbo drugega odstavka 272. člena ZIZ povzelo v 31. točki sklepa, zato te zakonske določbe pritožbeno sodišče znova ne povzema, da bi se s tem izognilo ponavljanju.

14Pritožbeno sodišče sprejema ugotovitve sodišča prve stopnje, da niso izpolnjeni pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe. V sodni praksi je enotno stališče, da pri njihovi izdaji velja restriktivni pristop. Namen regulacijskih začasnih odredb ni v zavarovanju kasnejše izvršbe, pač pa začasna ureditev spornega razmerja (do pravnomočne sodne odločbe), če obstaja možnost, da še v teku sodnega postopka pride do sprememb, zaradi katerih sodno varstvo ne bi več moglo doseči svojega namena. Teh navedb tožnik ni dal, ne v postopku pred sodiščem prve stopnje ne v pritožbi. Iz teh razlogov ni bila mogoča presoja, ali tožniku zaradi toženčevega sicer protipravnega ravnanja nastaja oziroma bo nastala težko nadomestljiva škoda. Navedbe glede izgube strank in posla so pavšalne, kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje, in niso podprte z dokazi. Zato ni odločilno, da je sodišče prve stopnje za motilni dejanji z dne 18. 12. 2020 in 3. 1. 2021 štelo, da je bila tožba vložena prepozno, in pri tem zmotno ni upoštevalo sklepov Vlade RS, kar izpostavlja pritožba, saj bi bilo tudi ob upoštevanju teh dejanj treba predlog za začasno odredbo (v celoti zavrniti) iz že pojasnjenih razlogov.

15Tudi nasilje ni v ničemer konkretizirano in ni podprto z dokazi, kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje. Opisani konflikt zaposlenega pri tožnici s tožencem je premalo konkretiziran, da bi bilo mogoče sklepati na obstoj nasilja oziroma na nastanek težko nadomestljive škode. Tudi glede verbalnih groženj so ostale navedbe pavšalne in premalo opredeljene.

16Tožnik zatrjuje, da je začasna odredba utemeljena že iz razloga, ker tožencu z izdajo začasne odredbe ne bo nastala nobena škoda. Večinska sodna praksa stoji na stališču, da regulacijska začasna odredba, ki v celoti prejudicira odločitev o tožbenem zahtevku, na podlagi predpostavke iz 3. alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ oz. tretjega odstavka 270. člena istega zakona ne more biti izdana. Tisti del, ki takšno možnost dopušča, pa za uspešno uveljavljanje takšnega pogoja zahteva izkaz obsega neugodnih posledic na vsaki strani in njihovo tehtanje.¹ Ker tožnik ni dal teh navedb, njegov predlog za začasno odredbo tudi po tej pravni podlagi ni utemeljen.

Odločitev pritožbenega sodišča

17Pritožbeni razlogi niso utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

Odločitev o pritožbenih stroških

18Na podlagi šestega odstavka 163. člena ZPP se odločitev o pritožbenih stroških pridrži za končno odločbo.

¹ VSL II Cp 1250/2023.