VSC Sodba PRp 96/2023

I. Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Storilec je dolžan plačati stroške pritožbenega postopka – sodno takso v znesku 20,00 EUR v roku in na način, kot bo določeno v pozivu prekrškovnega organa.

1Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno sodbo zavrnilo storilčevo zahtevo za sodno varstvo (ZSV) kot neutemeljeno ter odločilo, da je vlagatelj dolžan plačati stroške postopka, in sicer sodno takso v višini 20,00 EUR v roku 15 dni po pravnomočnosti sodbe, sicer se prisilno izterja.

2Zoper sodbo se pritožuje storilec brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov po 154. členu ZP-1, vsebinsko pa uveljavlja kršitev pravice do obrambe v postopku pred prekrškovnim organom. Predlaga ugoditev pritožbi.

3Pritožba ni utemeljena.

4V predmetni zadevi je sodišče prve stopnje z izpodbijano sodbo odločalo o ZSV, vloženi zoper sklep Policijske postaje Šentjur pri Celju z dne 4. 4. 2023, s katerim je prekrškovni organ kot nedovoljeno zavrgel storilčevo ZSV z dne 30. 3. 2023, vloženo zoper plačilni nalog (PN) z dne 25. 3. 2023.

Navedeno ZSV je sodišče prve stopnje zavrnilo v posledici zaključka, da storilec ugotovitvam prekrškovnega organa, da je plačal polovično globo pred pravnomočnostjo navedenega PN ni oporekal, zato je prekrškovni organ ZSV z dne 30. 3. 2023 pravilno zavrgel kot nedovoljeno.

5Skladno z določbo prvega odstavka 57. člena ZP-1 zahteva za sodno varstvo zoper PN ni dovoljena, če kršitelj plača polovično globo pred pravnomočnostjo PN, razen če je v skladu z določbami ZP-1 kršitelj globo moral plačati pred pravnomočnostjo.

6Pritožbeno ni sporno, da je storilec plačal polovico globe pred pravnomočnostjo PN z dne 25. 3. 2023. Niti iz razlogov izpodbijane sodbe, niti iz podatkov spisa oziroma trditev pritožbe ne izhaja, da bi kršitelj moral globo plačati pred pravnomočnostjo PN.

Iz razlogov izpodbijane sodbe in iz PN z dne 25. 3. 2023 izhaja, da je bil storilec v navedenem PN pravilno poučen, da v kolikor plača polovico globe pred pravnomočnostjo PN, ZSV zoper PN ni več dovoljena. Pritožba pa neutemeljeno očita, da storilec ni bil poučen, koliko bo moral plačati kazni (celo ali polovico) v kolikor z ZSV zoper PN ne uspe. ZP-1 namreč v določbi tretjega odstavka 57. člena ZP-1 v zvezi s četrtim odstavkom 57.c člena ZP-1 zahteva zgolj pravni pouk v zvezi s pravicami, obveznostmi in omejitvah iz prvega, drugega in tretjega odstavka 57.c člena ZP-1, ki pa ne zajema tudi pouka o tem, kolikšen bo znesek globe v primeru neuspeha z vloženo ZSV. Od povprečno razumnega človeka je namreč utemeljeno pričakovati da ve, da bo v primeru neuspeha z vloženim pravnim sredstvom moral plačati celotno izrečeno globo.

Ob navedenem je kot pravilen potrditi zaključek sodišča prve stopnje o neutemeljenosti storilčeve ZSV zoper sklep prekrškovnega organa z dne 4. 4. 2023, saj je, kot je obrazložilo sodišče prve stopnje, prekrškovni organ ravnal pravilno, ko je storilčevo ZSV zoper PN z dne 25. 3. 2023 zaradi plačila polovične globe pred njegovo pravnomočnostjo zavrgel kot nedovoljeno.

7Ker tako do vsebinskega odločanja o ZSV storilca z dne 30. 3. 2023 zaradi njene nedopustnosti ni prišlo, so pritožbeni očitki, da sodišče storilcu ni podalo odgovora v zvezi s obrambnimi trditvami glede poteka postopka pred prekrškovnim organom (konkretno zakaj mu policista nista pokazala in dokazala, za koliko je prekoračil dovoljeno hitrost), neutemeljeni.

8Glede na navedeno in v odsotnosti kršitev, na katere v skladu s 159. členom ZP-1 pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo storilca kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).

9Ker storilec s pritožbo ni uspel, mu je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 147. člena ZP-1 ter tar. št. 8407 Zakona o sodnih taksah (ZST-1) naložilo v plačilo stroške pritožbenega postopka – sodno takso v znesku 20,00 EUR, ki jih je dolžan plačati v roku in na način kot bo določeno v pozivu prekrškovnega organa.