VSC Sklep III Cpg 78/2023

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka sama krije svoje stroške tega pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrglo ugovor krajevne nepristojnosti tožeče stranke z dne 1. 9. 2022. Ugotovilo je, da je tožeča stranka 13. 4. 2022 predlagala izvršbo na podlagi verodostojne listine. Izdanemu sklepu o izvršbi z dne 21. 4. 2022 je tožena stranka obrazloženo ugovarjala, zato ga je sodišče 9. 6. 2022 razveljavilo in zadevo odstopilo v reševanje v pravdo. Tožeča stranka je v prvi pripravljalni vlogi (dopolnitvi tožbe) smiselno ugovarjala krajevni pristojnosti sodišča. Navedla je, da je za odločanje izključno krajevno pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani, saj gre za spor iz avtorski sorodne pravice. Tožeča stranka bi se, kolikor je menila, da sodišče ni pristojno za odločanje v zadevi, morala pritožiti zoper sklep o ugovoru, česar ni storila. Sklep, s katerim je bilo tudi odločeno, da se bo o zahtevku in stroških odločalo pred Okrožnim sodiščem v Celju, je postal pravnomočen. Iz tega razloga ni mogoče več izpodbijati odločitve o pristojnem sodišču in je tožničin ugovor krajevne pristojnosti v pravdnem postopku prepozen.

2Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo tožeča stranka po prvotnem pooblaščencu iz razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 1. točki prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP. V pritožbi navaja, da je v dopolnitvi tožbe opozorila sodišče, da gre za spor, v katerem je na podlagi drugega odstavka 103. člena Zakona o sodiščih (v nadaljevanju: ZS) na prvi stopnji pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani. To zakonsko določilo bi moralo sodišče poznati že na podlagi prezumpcije iura novit curia brez opozorila tožeče stranke. Zakonsko določilo smiselno ne predstavlja samo določitve krajevne pristojnosti, ampak je z izrecno določitvijo Okrožnega sodišča v Ljubljani podana tudi stvarna pristojnost. Sodišče sicer napačno ugotavlja, da naj bi tožeča stranka podala ugovor krajevne nepristojnosti. Tega ni storila, ampak je sodišče samo seznanila z naravo spora in opozorila na izključno pristojnost Okrožnega sodišča v Ljubljani, sodišče pa bi moralo samo poznati veljavno zakonsko ureditev ter poskrbeti za zakonitost odločanja.

3Tožena stranka ni odgovorila na pritožbo.

4Pritožba ni utemeljena.

5Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da upoštevaje prvi odstavek 22. člena ZPP lahko ugovor krajevne nepristojnosti poda le tožena stranka in ne tožeča stranka, zato je njen zapis v dopolnitvi tožbe obravnavalo kot smiselni ugovor (druga točka obrazložitve sklepa). Šlo je za pobudo tožeče stranke, da se sodišče prve stopnje po uradni dolžnosti izreče za krajevno nepristojno. V skladu z drugim odstavkom 22. člena ZPP se lahko sodišče po uradni dolžnosti izreče za krajevno nepristojno le, kadar je kakšno drugo sodišče izključno krajevno pristojno, in sicer ob predhodnem preizkusu tožbe.

6V tem primeru, ko gre za spor iz avtorski sorodne pravice in je to nesporno ugotovilo sodišče prve stopnje (druga točka obrazložitve sklepa), je v skladu z drugim odstavkom 103. člena ZS na prvi stopnji pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani. Gre za izključno krajevno pristojnost.¹ Glede na to, da je sodišče prve stopnje prav tako okrožno sodišče, je podana njegova stvarna pristojnost.

7Sodišče prve stopnje je tudi ugotovilo, da je tožeča stranka 13. 4. 2022 predlagala izvršbo na podlagi verodostojne listine, izdanemu sklepu o izvršbi z dne 21. 4. 2022 je tožena stranka obrazloženo ugovarjala, zato ga je sodišče 9. 6. 2022 razveljavilo in zadevo odstopilo v reševanje v pravdo (prva točka obrazložitve sklepa). To pritožbeno ni sporno. V primerih, ko se je postopek začel s predlogom za izvršbo na podlagi verodostojne listine in nadaljeval v pravdi, faza predhodnega preizkusa tožbe sega do vročitve prve pripravljalne vloge tožeče stranke toženi stranki. Iz predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine in dolžnikovega ugovora zoper sklep o izvršbi narava spora (največkrat) še ni razvidna.² Vendar že tožeča stranka pojasni v čem je razlog, da se sodišče prve stopnje v času izdaje izpodbijanega sklepa ni moglo več po uradni dolžnosti izreči za krajevno nepristojno: ker je v vmesnem času (se pravi po predhodnem preizkusu in pred izdajo izpodbijanega sklepa) pozivalo tožečo stranko k izjasnitvi glede vloge tožene stranke z dne 5. 10. 2022, tožeča stranka pa je v tem času vložila še dve vlogi. S tem je sodišče prve stopnje sprejelo svojo krajevno pristojnost. Ne more tožeča stranka na svoji pobudi sodišču prve stopnje temu očitati, da se ni izreklo za krajevno nepristojno, pa bi se lahko. Tožeča stranka je imela možnost v predlogu za izvršbo uveljavljati krajevno dogovorjeno pristojnost³ in verjetno ne bi bilo sporno, če bi uveljavljala izključno krajevno pristojnost Okrožnega sodišča v Ljubljani ter se sklicevala na posebno naravo spora. Ker je to fazo zamudila, je bilo prepuščeno sodišču prve stopnje, ali se bo po uradni pravočasno izreklo za krajevno nepristojno. Ker se kljub pobudi tožeče stranke in zakonski možnosti ni izreklo za krajevno nepristojno, faza predhodnega preizkusa tožbe pa je bila v času izdaje izpodbijanega sklepa že mimo, ni podana očitna bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 4. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

8V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP). Zato je na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

9Tožeča stranka sama krije svoje stroške tega pritožbenega postopka, ker v njem ni uspela (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 165. člena ZPP).

¹ Sklepi VS RS III R 15/2014, III R 39/2022, III R 17/2013, III R 67/2009, I R 65/2008, I R 119/2007, VDSS Pdp 1507/2014.
² Sklep VS RS III R 21/2014.
³ Zakon o izvršbi in zavarovanju v drugem odstavku 62. člena določa za primer, če dolžnik sklep o izvršbi izpodbija v celoti ali samo v delu, v katerem mu je bilo naloženo, naj terjatev plača, sodišče razveljavi sklep o izvršbi. Sodišče nato nadaljuje postopek kot pri ugovoru zoper plačilni nalog, če za to ni pristojno, pa se izreče za nepristojno in zadevo odstopi pristojnemu sodišču. Pri tem upošteva sporazum o krajevni pristojnosti, če ga je upnik uveljavljal in določno označil v predlogu za izvršbo oziroma če ga je dolžnik uveljavljal v ugovoru zoper sklep o izvršbi in mu ga priložil. Predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, ki je bil podlaga za izdajo razveljavljenega sklepa o izvršbi, se obravnava kot tožba v pravdnem postopku.