VSL Sklep Cst 220/2023

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da se zavrže predlog za začetek postopka osebnega stečaja. Ugotovilo je, da dolžnik nima nobenega premoženja ter da pri njem obstaja ovira za odpust obveznosti iz 1. točke drugega odstavka 399. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (nadalje ZFPPIPP). Po vpogledu v izpis Ministrstva za pravosodje o dolžnikovi kazenski evidenci z dne 14. 6. 2023 (nadalje kazenska evidenca) je namreč ugotovilo, da je bilo dolžniku nazadnje z odločbo Okrajnega sodišča v Mariboru II Kr 000/2019 z dne 15. 2. 2023 izrečenih več kazenskih sankcij, tudi zaradi kaznivih dejanj goljufije, združenih v enotno kazen zapora 2 (dveh) let in 2 (dveh) mesecev, ki se je začela izvrševati 18. 10. 2021 in bo trajala do 18. 12. 2023. Obsodba na kazen zapora nad eno do treh let se po četrtem odstavku 82. člena Kazenskega zakonika (nadalje KZ-1) izbriše po petih letih od takrat, ko je bila kazen izvršena (tretji odstavek 82. člena KZ-1). To pa pomeni, da tudi če bi sodišče dolžniku s sklepom o začetku postopka odpusta obveznosti v juniju ali juliju 2023 določilo maksimalno preizkusno obdobje petih let, do takrat po določilih KZ-1 še ne bo potekel čas, po poteku katerega se bodo njegove obsodbe izbrisale iz kazenske evidence zaradi zakonske rehabilitacije (peti odstavek 400. člena ZFPPIPP). Dokler so vpisane, dolžniku po zakonu obveznosti ni mogoče odpustiti, zaradi česar tudi od postopka osebnega stečaja nihče ne bi imel pravne koristi.

2Zoper navedeni sklep vlaga dolžnik pravočasno pritožbo. Iz laične pritožbe izhaja, da dolžnik napada ugotovitev sodišča prve stopnje, da bo kazen zapora prestal dne 18. 12. 2023, saj trdi, da jo je že prestal dne 26. 4. 2023. Dolžnik je v dokaz svojih navedb pritožbi priložil potrdilo o odpustu s prestajanja kazni z dne 25. 4. 2023. Pritožbenemu sodišču predlaga, da začne postopek osebnega stečaja.

3Pritožba ni utemeljena.

4Dolžnik v pritožbi ne napada ugotovitev sodišča prve stopnje, da mu je bilo izrečenih več kazenskih sankcij, med drugim tudi za kaznivo dejanje goljufije, ki so bile združene v enotno kazen zapora dveh let in dveh mesecev ter da se je njegova zaporna kazen začela izvrševati 18. 10. 2021. Izpodbija pa ugotovitev sodišča prve stopnje, da naj bi kazen zapora prestal dne 18. 12. 2023, saj navaja, da jo je že prestal dne 26. 4. 2023. V dokaz prilaga potrdilo, ki ga je izdalo Ministrstvo za pravosodje, Uprava RS za izvrševanje kazenskih sankcij št. ..., z dne 25. 4. 2023 (nadalje potrdilo), ki je bilo izdano na podlagi prvega odstavka 97. člena Pravilnika o izvrševanju kazni zapora¹ (nadalje PIKZ).

5Sodišče v stečajnem postopku ugotavlja, ali so izpolnjeni pogoji za začetek postopka odpusta obveznosti po vpogledu v kazensko evidenco za dolžnika (primerjej prvi odstavek 400. člena ZFPPIPP). Ministrstvo vpiše podatke v kazenske evidence na podlagi podatkov iz pravnomočnih sodnih odločb, pravnomočnih odločb o pogojnem odpustu, pravnomočnih odločb o predčasnem odpustu, obvestil pristojnih organov o izvršitvi kazni oziroma vzgojnega ukrepa, pravnomočnih odločb o amnestiji in odlokov o pomilostitvi (5. člen Pravilnika o kazenskih evidencah,² nadalje Pravilnik). Ministrstvo v kazensko evidenco za vsako osebo vpisuje podatke, ki so navedeni v 6. členu Pravilnika, med drugim tudi podatke o izvršeni kazni (glej 11. točka prvega odstavka 6. člena Pravilnika). Podatek o izvršeni kazni je bistven za ugotavljanje pogojev za zakonsko rehabilitacijo po 82. členu KZ-1. Obsodba se namreč izbriše iz kazenske evidence v določenem roku od takrat, ko je bila kazen izvršena, zastarana ali odpuščena, če obsojenec v tem roku ne stori novega kaznivega dejanja (tretji odstavek 82. člena KZ-1).

6Iz izpisa kazenske evidence za dolžnika, ki jo je vpogledalo tudi sodišče prve stopnje, ne izhaja, da bi bila dolžniku z odločbo Okrajnega sodišča v Mariboru II Kr 000/2019, z dne 15. 2. 2023, izrečena enotna kazen zapora dveh let in dveh mesecev, že izvršena. Kot izhaja iz 97. člena PIKZ je s to določbo urejeno zgolj vpršanje izročitve predmetov obsojencu, ki zapusti zavod. Tako izhaja iz navedene določbe, po kateri se obsojencu, preden zapusti zavod, izročijo njegove stvari, denar, pošiljke iz petega odstavka 49. člena tega pravilnika in potrdilo o odpustu iz zavoda (prvi odstavek 97. člena PIKZ). Potrdilo o odpustu predstavlja torej zgolj dokaz o odpustu iz zavoda, ne dokazuje pa dejstva, da bi bila z dnem odpusta iz zavoda zaporna kazen tudi že izvršena. Datum odpusta iz zavoda ter datum izvršene kazni pa nista nujno enaka. Različna sta npr. v primeru pogojnega odpusta (88. člen KZ-1 in 93. člen PIKZ), saj lahko sodišče obsojencu na pogojnem odpustu pogojni odpust prekliče (89. člen KZ-1). Dolžnik tako dokazila, iz katerega bi izhajalo, da je bila njegova zaporna kazen z dnem odpusta tudi že izvršena, sodišču ni predložil. Dolžnik v pritožbi sicer trdi, da velja za neobsojenega, vendar pa izpis iz njegove kazenske evidence te trditve ne potrjuje.

7Dolžniku je mogoče zgolj še pojasniti, da lahko predlog za začetek stečajnega postopka ponovno vloži tedaj, ko bodo izpolnjeni pogoji po 1. točki drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP.

8Ker so pritožbene navedbe neutemeljene, sodišče prve stopnje pa tudi ni zagrešilo nobene od kršitev, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

¹ Uradni list RS št. 46/19.
² Uradni list RS št. 3/18.