VSL Sklep I Ip 821/2023

I. Pritožba se zavrne in se sklep potrdi.

II. Stranki sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo:

"I. Sklep o izvršbi opr. št. I 580/2022 z dne 29.04.2022 se popravi tako, da se 2. točka izreka sklepa sedaj glasi:

„V primeru, da dolžnik v roku 8 dni od vročitve tega sklepa ne bo izpolnil obveznosti iz 1. točke izreka tega sklepa, se mu izreče denarna kazen v višini 5.000,00 EUR. Višji zahtevek za izrek denarne kazni in zahtevek za takojšnjo izpolnitev se zavrne".

II. Ugovor dolžnice z dne 12.05.2022 se zavrne.

III. Predlog dolžnice za odlog izvršbe z dne 12.05.2022 se zavrne.

IV. Dolžnica mora upniku povrniti 183,60 EUR nadaljnjih izvršilnih stroškov, v 8 dneh, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči prvi naslednji dan po poteku roka za izpolnitev obveznosti do plačila. Višji zahtevek upnika za povrnitev stroškov se zavrne.

V. Dolžnica sama nosi svoje stroške postopka."

2Zoper sklep se po Državnem pravobranilstvu Republike Slovenije pravočasno pritožuje dolžnica. Kot bistveno navaja, da je že v ugovoru pojasnila, da je za upnika dne 19. 1. 2021 poslala prvo zahtevo za ugotovitev lastnosti zavarovanja. Pojasnila je tudi, da je 28. 10. 2021 od upnika prejela izpolnjen obrazec Zahteva za ugotovitev lastnosti zavarovanca. Prav tako je že v ugovoru pojasnila, da je pri postopku realizacije pravnomočnih delov sodne ugotovila, da I. točke ne more realizirati zaradi vložene pritožbe zoper II. in III. točko izreka navedene sodbe, saj ni razpolagala s pravnomočno odločitvijo sodišča v zvezi z višino finančnih obveznosti, ki jih je treba poravnati. Prav tako je že v ugovoru pojasnila, da je šele 1. 4. 2022 prejela podatke o natančnih zneskih, ki jih je upnik prejel od zavoda za zaposlovanje, čeprav bi jih upnik lahko posredoval sam. Dolžnica je šele 7. 4. 2022 prejela sodbo Delovnega in socialnega sodišča Ljubljana z dne 5. 4. 2022, ki je sodbo spremenilo. Dne 8. 4. 2022 je dolžnica ponovno zaprosila za potrdilo pravnomočnosti in izvršljivosti. Prijava v obvezna zavarovanja se lahko izvede šele po plačilu davkov in prispevkov. Dolžnica je že v ugovoru navedla, da je 9. 5. 2022 na ZPIZ posredovala zaprosilo za ugotovitev statusa zavarovanca, kljub temu, da še ni prejela dokazil o plačilu razlike v plači ter davkov in prispevkov za upnika od finančne službe. Nadalje je 17. 5. 2022 na ZPIZ posredovala še dopolnitev, in sicer manjkajoča dokazila. Odločbo je prejela 14. 7. 2022, 18. 7. 2022 pa ZPIZ zaprosila še za potrdilo o dokončnosti in pravnomočnosti odločbe. Očitek sodišča, da je upnika v obvezna zavarovanja prijavila šele po podaji ugovora, ni sprejemljiv, ker ni logičen, saj upnika pred pravnomočnostjo odločbe ZPIZ ni mogla prijaviti v zavarovanja. Zaradi navedenega sodišče upnici ni določilo primernega roka za izpolnitev obveznosti glede prijave upnika v zavarovanja. Ne drži, da dolžnica upnika ni pozvala nazaj na delo, saj mu je posredovala več pozivov v zvezi s ponovno zaposlitvijo. Za upnika je bilo treba opraviti tudi varnostno preverjanje, saj za osebo, zaposleno v Policiji, ne sme obstajati varnostni zadržek. Policija osebi, s katero ne sklene delovnega razmerja, ni dolžna sporočiti razlogov za odločitev. Za upnika so bili ugotovljeni varnostni zadržki in 1. in 9. točke 52. člena ZODPol, pri čemer gre za varovane podatke policije in bi njihovo razkritje povzročilo škodo policiji, poteku uradnih postopkov ali fizičnim ali pravnim osebam, zato morajo njihovo obdelavo spremljati varnostni ukrepi in postopki za njihovo zavarovanje. Glede na navedeno ne drži, da dolžnica ni pojasnila objektivnih preprek za izvršitev sodbe. Varnostnega preverjanja tudi ni mogoče opraviti na zalogo. Glede na navedeno tudi niso podani pogoji za izrek denarne kazni, ki je nesorazmerno visoka, saj gre za proračunska sredstva, s katerimi je treba ravnati skrbno in ekonomično. Sodišče tudi ni obrazložilo višine denarne kazni. Zaradi okoliščin je postala izpolnitev naknadno nemogoča. Dolžnica je obveznosti upoštevaje okoliščine na strani upnika izpolnila. Napačna je tudi odločitev o stroških postopka. Priglaša pritožbene stroške.

3Upnik je odgovoril na pritožbo po pooblaščencu, ji nasprotoval in priglasil stroške odgovora na pritožbo.

4Pritožba ni utemeljena.

5Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

6Sodišče prve stopnje je ugovor dolžnice zavrnilo z bistveno obrazložitvijo, da dolžnica s pavšalnimi in nekonkretiziranimi navedbami v ugovoru, da upnik ne izpolnjuje pogojev za zaposlitev v policiji po prvem odstavku 44. člena ZODPol, ni zadostila trditvenemu bremenu. Z dopisom z dne 22. 2. 2022, v katerem dolžnica obvešča pooblaščenko upnika, da upnik ne izpolnjuje pogojev za zaposlitev v Policiji, se dolžnica zgolj pavšalno sklicuje na zakonsko določbo iz prvega odstavka 44. člena ZODPol, s tem pa v ugovoru ni zadostila dokaznemu bremenu. Šele v vlogi z dne 18. 1. 2023, v kateri je dolžnik odgovoril na navedbe upnika v odgovoru na ugovor, je dolžnik navedel varnostni zadržek kot glavni razlog in vlogi z dne 18. 1. 2023 priložil tudi dopis z dne 24. 3. 2022 in v zvezi s tem navajal, da iz tega dopisa izhaja, da so bili v varnostnem preverjanju za upnika ugotovljeni varnostni zadržki po 1. točki prvega odstavka 52. člena ZODPol, na podlagi česar je obstajal utemeljen sum o zanesljivosti ali verodostojnosti osebe oziroma tudi varnostni zadržek iz 9. točke prvega odstavka 52. člena ZODPol. S temi navedbami in predloženim dokazom pa je dolžnik po stališču sodišča prve stopnje prepozen, saj bi navedeno moral in bi lahko izkazal že v ugovoru. Poleg tega so navedbe v tem delu po presoji sodišča prve stopnje tudi v novi vlogi z dne 18. 1. 2023 premalo konkretizirane, da bi jih bilo mogoče preizkusiti. Dolžnica je v zadnji vlogi z dne 18. 1. 2023 navedla, da je dolžnika po izdaji dopolnilne odločbe ZPIZ z dne 12. 7. 2022 prijavila v sistem zavarovanj, vendar je to storila dne 5. 8. 2022. O tem je dolžnica obvestila sodišče po vložitvi ugovora z vlogo z dne 18. 1. 2023, kar je po izteku roka za redni ugovor, zaradi česar navedeno na odločitve o rednem ugovoru ne vpliva. Ob tem pa v ugovoru niti kasneje po ugotovitvi sodišča prve stopnje ni navedla, kdaj je pri ZPIZ vložila zahtevo za ugotovitev lastnosti zavarovanca, ki je podlaga za izdajo odločbe o ugotovitvi lastnosti zavarovanca in prijavo zavarovanca v sistem zavarovanja. Odločitev sodišča prve stopnje ter razlogi zanjo so pravilni.

7Zoper sklep o izvršbi je dolžnica dne 10. 5. 2022 vložila ugovor, v katerem je kot bistveno zatrjevala nemožnost izpolnitve, in sicer tako glede upnikove reintegracije nazaj na delo kot tudi glede prijave v socialna zavarovanja - slednja nemožnost izpolnitve naj bi bila sicer začasna, da prejema dokončne (dopolnilne) odločbe ZPIZ o ugotovitvi statusa zavarovanca, ki v času vložitve ugovora še ni bila izdana.

8Do neizvršljivosti obveznosti po izvršilnem naslovu sicer pride tudi takrat, ko je dejanje, ki ga mora dolžnik narediti, dejansko nemogoče. Pri dejanski nezmožnosti pa je praviloma pomembna le t. i. objektivna nezmožnost. Z (objektivno) dejansko nezmožnostjo dejanja je izenačena t. i. pravna nezmožnost. Ta je podana takrat, ko izpolnitev obveznosti ni odvisna samo od dolžnika, ko je odvisna (tudi) od tretjega, t.j. tega, ki se z izvršilnim naslovom ni zavezal; povedano drugače: ki ga upnik hkrati z dolžnikom ne more prisiliti k izpolnitvi, ker zoper njega nima izvršilnega naslova. V pristojnosti izvršilnega sodišča je tudi presoja, ali je obveznost kot taka neizvršljiva, ker ni dopustna ali mogoča. Do neizvršljivosti obveznosti po izvršilnem naslovu pride tudi takrat, ko je dejanje, ki ga mora dolžnik narediti, nedopustno (tako VSL Sklep II Ip 1676/2019).

9Dolžnica v pritožbi sicer navaja, da je dne 9. 5. 2022, t.j. šele en dan pred vložitvijo ugovora, na ZPIZ vložila zaprosilo za ugotovitev statusa zavarovanca oziroma dodatne odločbe o tem, saj je bilo za določeno obdobje treba upoštevati razliko do prejetega dohodka, v zvezi s čimer je dolžnica vložila tudi pritožbo zoper del izvršilnega naslova. Vendar pa mora biti nemožnost izpolnitve kot že rečeno, da jo je moč uveljaviti, objektivna, kar pomeni, da je s svojo neaktivnostjo ali nezadostno aktivnostjo ne sme povzročiti sam dolžnik (primerjaj tudi 116. in 117. člen OZ). Dolžnica je tako sicer trdila, da je novo sodbo Delovnega in socialnega sodišča prejela že 7. 4. 2022, naslednji dan pa sicer tudi zaprosila za potrdilo o pravnomočnosti. Ne pojasni pa dolžnica v nadaljevanju ne v ugovoru ne v pritožbi, kdaj je prejela potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti nove sodbe, oziroma zakaj je zahtevo za izdajo dopolnilne odločbe o ugotovitvi statusa zavarovanca na ZPIZ vložila šele dober mesec po prejemu nove sodbe. V ugovoru je dolžnica trdila le, da potrdila o pravnomočnosti še vedno ni prejela, vendar pa neprejem potrdila o pravnomočnosti s strani sodišča po pošti ne pomeni, da dolžnica le-tega ne bi mogla (hitreje) pridobiti osebno na samem sodišču. Neutemeljeno se dolžnica sklicuje tudi na na neplačilo razlike v plači ter davkov in prispevkov, saj so bila ta dejanja v njeni lastni sferi, glede na to, da je v ponovljenem postopku dosegla želeni rezultat glede odločitve, pa bi plačilo zanjo nespornega dela obveznosti lahko izvedla že prej. Prav tako je v dolžničini sferi, da na ZPIZ 9. 5. 2022 niti ni posredovala popolne vloge. Dolžnica se torej sklicuje na okoliščine, ki bi jih bodisi lahko odvrnila oziroma ni izkazala, da jih s pravočasnim, aktivnim delovanjem ne bi mogla odvrniti, s čimer pa pravilnosti odločitve sodišča prve stopnje ne more izpodbiti. Posledično dolžnica tudi ni uspela izkazati, da je bil določen dodaten rok za izpolnitev nedenarne obveznosti prekratek.

10Višje sodišče prav tako pritrjuje razlogom sodišča prve stopnje, da so bile dolžničine ugovorne navedbe o nedopustnosti zaposlitve upnika zaradi varnostnih zadržkov pavšalne in nespecificirane ter jih zato ni bilo mogoče preizkusiti. Drži sicer, da pri prostovoljnem, pogodbenem sklepanju delovnega razmerja dolžnica iskalca zaposlitve v policiji ni dolžna obvestiti o varnostnem zadržku, vendar pa ima dolžnica, ki jo zavezuje pravnomočna in izvršljiva sodba o tem, da upnika mora reintegrirati na delo, v izvršilnem postopku breme vložitve obrazloženega ugovora (prim. 53. člen ZIZ). Že zaradi tega, pa tudi zaradi upnikove pravice do sodnega varstva, bi dolžnica uveljavljanji varnostni zadržek tudi po presoji višjega sodišča morala utemeljiti in izkazati. Niti z naknadnim pavšalnim sklicevanjem na 1. in 9. točko 52. člena Zakona o organiziranosti in delu policije (ZODPol) pa dolžnica temu bremenu ni zadostila. Omenjeni točki namreč zelo na splošno opisujeta varnostna zadržka, in sicer "lažne navedbe podatkov preverjane osebe v vprašalniku ali v razgovoru za varnostno preverjanje" ter (posledično) "utemeljen dvom o zanesljivosti ali verodostojnosti osebe". Lažne navedbe so lahko tudi posledica pomote ali nerazumevanja vprašanja, pojem "utemeljenega dvoma" v zanesljivost ali verodostojnost osebe pa je sam po sebi zelo širok (drugače kot primeroma zadržki alkoholizma, pravnomočne kaznovalne sodne odločbe ali duševne bolezni). Sodišče prve stopnje na podlagi tako pavšalnih očitkov upniku tako ni moglo ugotoviti, da zaposlitev upnika zakonsko ni dopustna.

11Višje sodišče sicer sprejema, da gre za varovane podatke policije, ki terjajo posebno ravnanje, vendar pa ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ predvideva postopanje in ravnanje tako same stranke kot sodišča z morebitnimi tajnimi podatki v vlogah, ki take podatke (z oznako tajnosti) vsebujejo (332.a člen ZPP in nadaljnji). Sodišče v takih primerih tudi odloča o možnosti vpogleda nasprotne stranke v take podatke, in sicer odloči na podlagi skrbne presoje interesov po spoštovanju poštenega sodnega postopka in po varstvu tajnih podatkov. Pri tem upošteva pomen navedb in vsebine listine za postopek in lastnost ter občutljivost tajnega podatka, težo in pomen materialnih pravic, o katerih teče spor, ter ali bi razkritje tajnega podatka lahko ogrozilo delovanje organa ali nacionalno varnost (drugi odstavek 332.c člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Ni pa mogoče z golim sklicevanjem na tajnost podatkov dolžnici vnaprej pritrditi oziroma ugoditi njenemu ugovoru. Navedeno bi prekomerno poseglo v upnikovo pravico do sodnega varstva in do izjave v postopku.

12Višino določene denarne kazni je sodišče prve stopnje obrazložilo že v sklepu o izvršbi, zato njena ponovna obrazložitev v izpodbijanem sklepu niti ni bila potrebna. Sodišče prve stopnje je obrazložilo, da je upoštevalo, da gre za uveljavljanje pravic iz delovnega razmerja in s tem povezano pravico upnika do vrnitve nazaj na delo ter da je od izdaje pravnomočnega izvršilnega naslova preteklo že nekaj mesecev, dolžnik pa kljub izvršljivosti sodne odločbe ni izpolnil svoje obveznosti, hkrati pa je sodišče ocenilo, da bo navedena kazen vplivala na dolžnika, da bo izpolnil svojo obveznost. Omenjeno obrazložitev je v ugovoru dolžnica prerekala le s pavšalnim stavkom, da je denarna kazen preuranjena in previsoka. To, da gre za proračunska sredstva, s katerimi je treba ravnati ekonomično, na določitev višine denarne kazni nima vpliva, saj je bistveno le doseganje vplivanja na voljo dolžnika, da obveznost izpolni.

13Ostalih odločitev sodišča prve stopnje dolžnica v pritožbi konkretizirano niti ne prereka, vendar pa ob materialnopravnem preizkusu le-teh višje sodišče ugotavlja, da so tudi te pravilne.

14Pritožba po pojasnjenem ni utemeljena, višje sodišče pa tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, zato jo je zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

15Dolžnica s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

16Upnik sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo, saj ta ni pripomogel k odločitvi na drugi stopnji in ne gre za potrebne stroške (prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).