VSL Sklep I Cp 213/2023

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje prekinilo postopek do odločitve o reviziji v zadevi II Ips 41/2022.

2Tožena stranka sklep izpodbija zaradi napačno ugotovljenega dejanskega stanja ter nepravilne uporabe materialnega in procesnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi ter stroške pritožbenega postopka naloži v plačilo tožeči stranki.

3Sodišče je napačno prekinilo postopek po prvi točki prvega odstavka 206. člena ZPP, ki določa, da se prekinitev odredi, če sodišče sklene, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja, ko o tem vprašanju že teče postopek. Predhodno vprašanje je vprašanje o (ne)obstoju kakšne pravice oz. pravnega razmerja, od rešitve katerega je odvisna meritorna odločba o glavni stvari, mora pa predhodno vprašanje izhajati iz konkretnega postopka. Ne more pa biti predmet ugotovitvene tožbe, kaj pravi v podobnih primerih sodna praksa, saj predmet predhodnega vprašanja ne more biti ugotavljanje pravnih pravil. Izpodbijana odločitev povzroča neustaven položaj, saj posega v ustavno pravico druge toženke do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Tožba je bila vložena decembra 2016, sodišče pa še ni izvedlo prvega naroka. Takšno nerazumno dolgo obravnavanje izniči pomen, ki ga ima institut zastaranja. Na vprašanje, ali je zakonitost in ustavnost odločbe o izrednih ukrepih predhodno vprašanje pri odločanju o odškodninski odgovornosti tožene stranke zaradi opustitve pravnega sredstva zoper odločbo, mora sodišče odgovoriti samo z uporabo 350. člena Zakona o bančništvu¹ (v nadaljevanju: ZBan-1). Tudi, če bi tožena stranka sprožila postopek sodnega varstva proti odločbi o izrednih ukrepih in v njem uspela, to ne bi imelo vpliva na učinke izrednih ukrepov, vključno s prenehanjem obveznosti na podlagi obveznic X. Ni vzročne zveze med morebitno nezakonitostjo odločbe o izrednih ukrepih in škodo, ki jo je utrpela tožeča stranka. Ustavno sodišče je z odločbo U-I-295/13 z dne 19. 10. 2016 ugotovilo zgolj neustavnost 350a. člena ZBan-1 (v postopkovnem smislu), ki je urejal zahtevke za povrnitev škode zoper Banko Slovenije. Ustavno sodišče v odločbi ni zapisalo, da so postopki zoper Banko Slovenije in banke tako povezani, da se morajo reševati skupaj. Poudarilo je ločenost zahtevkov, ki jih imajo upniki kvalificiranih obveznosti do Banke Slovenije in do bank. Izpolnjenost pogojev za odškodninsko odgovornost je treba presojati neodvisno v razmerju do vsakega subjekta, ki je tožena stranka. Odškodninsko odgovornost banke zaradi učinka izrednega ukrepa je 261.e člen ZBan-1 izključil, namesto tega je upnikom kvalificiranih obveznosti omogočil uveljavljanje odškodninskih zahtevkov zoper Banko Slovenije. Tudi če bi bila odločba o izrednih ukrepih nezakonita, zahtevek zoper toženo stranko zaradi tega ne bi bil nič manj ali nič bolj utemeljen. Pogojevanje poteka postopka z nesmiselnimi predhodnimi vprašanji (čakanje na nepomembno odločitev) huje posega v ustavno pravico tožene stranke do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Tožba je bila vložena leta 2016, nanaša pa se na javno ponudbo za vpis obveznic X, ki je potekala v letu 2010. Odločitev o zahtevku bo odvisna tudi od pričevanj zaposlenih, ki so pred dvanajstimi leti vpisovali obveznice. Zaradi poteka časa (zaposleni menjajo zaposlitve, odidejo v pokoj, ali pa se vpisovanja ne spomnijo več) je priprava obrambe tožene stranke otežena. Priprava obrambe je otežena tudi zato, ker je dokumentacija o nakupu obveznic že presegla čas hrambe po predpisih o varstvu osebnih podatkov. Čakanje, ali je vprašanje zakonitosti sploh predhodno vprašanje za odločanje, je glede na povprečen čas odločanja Vrhovnega sodišča (do 2 leti), ki je zadevo v obravnavo prejelo po 6. 5. 2022, časovno nedefinirano. Če bi se po tej odločitvi čakalo še na dejansko odločitev o zakonitosti odločbe o izrednih ukrepih, pa je trenutek odločanja (glede na zadržanje izvajanje ZPSVIKOB) povsem negotov, ter z vidika pravice tožene stranke do sojenja v razumnem roku nevzdržen.

4Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

5Pritožba je utemeljena.

6Pravdni postopek se prekine po zakonu (205. člen Zakona o pravdnem postopku,² v nadaljevanju: ZPP) ali po odredbi sodišča (206. člen ZPP) neodvisno od volje in vednosti strank, če nastopijo ali se pojavijo zakonsko predvideni razlogi. Po 1. točki prvega odstavka 206. člena ZPP, na katerega je sodišče prve stopnje oprlo svojo odločitev, lahko sodišče odredi prekinitev postopka, če sklene, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja.

7Izpodbijani sklep ima podlago v ugotovitvi, da je bila v podobni zadevi kot je ta, dopuščena revizija glede pravnega vprašanja, ali je pravilno stališče nižjih sodišč v izpodbijanih odločbah, da presoja zakonitosti in ustavnosti odločbe Banke Slovenije o izrednih ukrepih ni predhodno vprašanje pri odločanju o odškodninski odgovornosti tožene stranke. Ker sodne prakse Vrhovnega sodišča glede tega pravnega vprašanja še ni, dopuščena pa je revizija v tej smeri,³ je po presoji sodišča prve stopnje, ob uporabi prvega odstavka 206. člena ZPP, podan razlog za prekinitev postopka, saj sodišče prve stopnje ne bo samo reševalo tega vprašanja.

8Pritožbeno sodišče je o vprašanju, ali revizija, vložena v podobni zadevi kot je obravnavana utemeljuje prekinitev postopka, že odločalo, pri čemer je bila praksa različna (v VSL II Cp 1040/2022, II Cp 1804/2022 in II Cp 1816/2022 je bila potrjena odločitev o prekinitvi postopka do odločitve Vrhovnega sodišča o reviziji, nasprotno stališče je bilo zavzeto v zadevi VSL II Cp 750/2022). Nobenega dvoma ni, da so vprašanja v zvezi s podrejenimi obveznicami zapletena in pomembna ter je zato v javnem interesu, da se ne le rešujejo, ampak da se rešijo čim bolj enotno. To zahteva nenazadnje ustavno načelo pravne varnosti, ki narekuje, da se enaki pravni položaji obravnavajo enako. A vendar je pomembno, da vprašanje ali neko vprašanje pomeni predhodno vprašanje za rešitev konkretne zadeve ne izpolnjuje pogojev iz prvega odstavka 13. člena ZPP, ki govori o predhodnem vprašanju,⁴ saj ne gre za vprašanje obstoja pravice ali pravnega razmerja. Ne glede na ugotovljeno pomembnost in zapletenost vprašanj v zvezi s podrejenimi obveznicami zato niso izpolnjeni pogoji iz prve točke prvega odstavka 206. člena ZPP za prekinitev postopka, gotovo pa odrejena prekinitev posega tudi v interes tožene stranke do sojenja v razumnem roku.

9Vse navedeno je terjalo zaključek o utemeljenosti pritožbe ter razveljavitev izpodbijanega sklepa (3. točka 365. člena ZPP).

10Sodišče prve stopnje bo v nadaljevanju postopka moralo o tem, ali je vprašanje (ne)zakonitosti odločbe Banke Slovenije predhodno vprašanje za odločanje v tej pravdi, odločati samo. Pritožbeno sodišče ob tem opozarja, da je v spisu sklep z dne 30. 10. 2020, zaradi katerega bo treba izdati ustrezen sklep o nadaljevanju postopka, nato pa bo treba odločiti še o nerešeni pritožbi, ki je v spisu.

11Ker je pravica do povračila stroškov postopka odvisna od odločitve o glavni stvari, se odločitev o pritožbenih stroških pridrži za končno odločbo (četrti in šesti odstavek 163. člena ZPP, tretji odstavek 165. člena ZPP).

¹ Uradni list RS, št. 131/2006, s spremembami.
² Uradni list RS, št. 26/1999, s spremembami.
³ Po sklepu II DoR 520/2021 z dne 9. 2. 2022 je bila dopuščena revizija glede pravnih vprašanj: - ali je pravilno stališče nižjih sodišč v izpodbijanih odločbah, da presoja zakonitosti in ustavnosti odločbe Banke Slovenije ni predhodno vprašanje pri odločanju o odškodninski odgovornosti tožene stranke kot izdajateljice podrejene obveznice, in - v smeri preizkusa materialnopravne pravilnosti pravnomočne odločitve o vprašanju (ne)izpolnitve pojasnilne dolžnosti tožene stranke.
⁴ Kadar je odločba sodišča odvisna od predhodne rešitve vprašanja, ali obstaja kakšna pravica ali pravno razmerje (predhodno vprašanje), pa o njem še ni odločilo sodišče ali kakšen drug pristojen organ, lahko sodišče samo reši to vprašanje, če ni s posebnimi predpisi drugače določeno.