VSK Sklep Cpg 107/2023

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi, zadeva pa vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Izrek o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

1Z izpodbijano sodbo je Okrožno sodišče v Kopru v sporu majhne vrednosti toženo stranko obsodilo na plačilo 2.400,06 EUR s pripadajočimi zamudnimi obrestmi in stroški, vse iz naslova opravljenih storitev po Okvirnem sporazumu "JN 198/2021 Izbira izvajalcev storitev na terminalu za avtomobile za leto 2022, 2023 in 2024" z dne 28.12.2021. Tožena stranka je primarno uveljavljala ugovor ugasle terjatve v zvezi s pobotom z dvema svojima terjatvama, ki sta prav tako temeljili na Okvirnem sporazumu. Po stališču sodišča pobot ni dopusten, ker gre za sporno terjatev, ki ji je tožeča stranka kvalificirano nasprotovala. Podrejeno postavljeni procesni pobot pa je bil prepozen.

2Zoper sodbo se tožena stranka pritožuje. Sodišču očita napačno uporabo materialnega prava, to je pravil o pobotu terjatev. Pri ugovoru pobotanja gre za ugovor ugasle terjatve, zato ga mora sodišče obravnavati na enak način kot ugovor, da je bila terjatev že plačana. Zaključek, da je tožeča stranka terjatvi kvalificirano nasprotovala, je sodišče temeljilo na dveh ugotovitvah, to je, da je tožeča stranka račune zavrnila (v zvezi s tem je sodišče preseglo trditveno podlago) in da je svojo terjatev uveljavljala v predmetnem postopku. To pa ne zadošča za kvalificirano nasprotovanje. Spornost temelja in višine terjatve ne predstavlja ovire za zunajpravdni pobot. Materialno pravo je bilo napačno uporabljeno tudi zato, ker je sodišče štelo, da delno plačilo ne pomeni pripoznave dolga. V nadaljevanju pritožnica sodišču očita posamezne kršitve postopka, ki so po njenem mnenju prerasle v kršitev pravice do izjave, oziroma v kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Poleg tega pa sodišče ni obravnavalo procesnega pobota, čeprav je bilo to dolžno narediti. Vsa dejstva, na katerih je tožena stranka temeljila procesni pobot, je namreč podala pravočasno.

3V odgovoru na pritožbo je tožeča stranka pritrdila razlogom sodišča prve stopnje in predlagala zavrnitev pritožbe.

4Pritožba je utemeljena.

5Kršitev je podana že iz razloga po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, saj sodišče prve stopnje ni obravnavalo procesnega pobota, ki je bil pravočasno podan. Kot pravilno opozarja pritožnica, je vsa dejstva, na katerih je temeljila procesni pobot, podala pravočasno (v zvezi z zunajpravdnim pobotom). Omejitev iz 451. in 452. člena ZPP se namreč nanaša samo na dejstva in dokazne predloge, ne pa tudi na sam procesni pobot.

6Tudi sicer materialno pravo v zvezi z zunajobravnavnim pobotom ni bilo uporabljeno pravilno. Likvidnost je res eden od splošnih pogojev za pobotanje, vendar le, če je nelikvidnost terjatve očitna. Zgolj nasprotovanje terjatvi (z zavrnitvijo računa in z vložitvijo zahtevka iz naslova nasprotne terjatve, pri čemer pobota ni upoštevala) ne pomeni očitne nelikvidnosti terjatve. Pobotanje s terjatvijo, ki ji dolžnik nasprotuje po temelju in višini, je zato možno, vendar upnik prevzame nase breme posledic neobstoja terjatve, če bi se v postopku izkazalo, da terjatev ne obstoji. Sodišče prve stopnje bi zato moralo že v okviru obravnavanja ugovora ugasle terjatve ugotavljati, ali terjatev, ki jo je tožena stranka pobotala s terjatvijo, ki je predmet te pravde, obstoji. Zaradi napačnega materialnopravnega stališča pa odločilnih dejstev v zvezi z obstojem te terjatve sploh ni obravnavalo.

7Glede na naravo kršitve in glede na to, da je bila predmetna tožba vložena v letu 2022, je pritožbeno sodišče na podlagi povedanega pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo, zadevo pa vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (354. člen ZPP in drugi odstavek 458. člena ZPP). Napotki za novo sojenje so razvidni že iz gornje obrazložitve.

8Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi 165. člena ZPP.