VSL Sodba I Cpg 8/2023

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Tožniki morajo v 15 dneh nerazdelno povrniti tožencu njegove stroške pritožbenega postopka v znesku 373,32 EUR.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo v I. točki izreka zavrnilo tožbeni zahtevek, ki glasi:

"1. Ugotovi se, da je razrešitev A. A., stan. ..., kot zakonitega zastopnika družbe B., d. o. o., ..., ki temelji na sklepu skupščine, izvedene po družbeniku C., GmbH, dne 23. 4. 2021 ob 6.31 uri, nična.

2Ugotovi se, da je sklep o preklicu prokure D. D., stan. ..., sprejet po E. E. dne 23. 4. 2021, ničen.

3Ugotovi se, da je ničen vpis v sodni register opr. št. Srg 2021/20987 z dne 9. 6. 2021 z naslednjo vsebino:

ZASTOPNIK:

nov zastopnik

identifikacijska številka: EMŠO – ____

osebno ime/firma: E. E.

naslov: ...

datum podelitve pooblastila: 23. 4. 2021

način zastopanja: samostojno

omejitve: Ni vpisa

ZASTOPNIK:

izbris zastopnika

tip zastopnika: prokurist

identifikacijska številka: EMŠO – ____

osebno ime/firma: D. D.

datum prenehanja pooblastila: 23. 4. 2021

ZASTOPNIK:

izbris zastopnika: direktor

identifikacijska številka: EMŠO – ____

osebno ime/firma: A. A.

datum prenehanja pooblastila: 23. 4. 2021"

Tožnikom je naložilo povrnitev toženčevih pravdnih stroškov v 15 dneh v višini 1.281,00 EUR s pripadki (II. točka izreka).

2Tožniki vlagajo pritožbo zoper izpodbijano sodbo iz vseh dopustnih pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Pritožbenemu sodišču predlagajo, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, podredno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v odločanje sodišču prve stopnje, v obeh primerih pa v 15 dneh tožencu naloži povrnitev pravdnih stroškov tožnikov s pripadki.

3Toženec v odgovoru na pritožbo pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo zavrne in potrdi izpodbijano sodbo z vsemi stroškovnimi posledicami. Priglaša pritožbene stroške.

4Pritožba ni utemeljena.

5Tožniki (B., d. o. o., A. A. in D. D.) so zoper toženca (E. E.) vložili tožbo na: 1) ugotovitev ničnosti razrešitve A. A. kot zakonitega zastopnika družbe B., d. o. o., ki temelji na sklepu skupščine, izvedene 23. 4. 2021 ob 6.31 uri; 2) ugotovitev ničnosti sklepa E. E. z dne 23. 4. 2021 o preklicu prokure D. D.; in 3) ugotovitev ničnosti vpisa izbrisa A. A. in vpisa E. E. kot zakonitega zastopnika družbe B., d. o. o. (vpisa spremembe zakonitega zastopnika družbe), ter izbrisa D. D. kot prokurista družbe B., d. o. o., v sodnem registru.

6Niso utemeljeni pritožbeni očitki v 3. točki pritožbe. V tej pritožniki navajajo, da se sodišče prve stopnje ni utemeljeno sklicevalo na postopek I Pg 227/2021 in na tam izdano sodbo pripoznave. V tem delu naj bi zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje, zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka in napačno uporabilo materialno pravo, v posledici tega pa naj bi bila sodna odločba arbitrarna, kar naj bi predstavljalo kršitev 22. člena Ustave Republike Slovenije. Iz obrazložitve izpodbijane sodbe izhaja, da sodišče prve stopnje odločitve ni oprlo na omenjeno sodbo (kljub temu, da jo je omenilo), temveč je presojalo zahtevke za ugotovitev ničnosti skupščinskega sklepa z dne 23. 4. 2021 ob 6.31 uri in sklepa zakonitega zastopnika z dne 23. 4. 2021 ter za ugotovitev ničnosti vpisa podatkov, ki temeljijo na teh sklepih, v sodni register. V zvezi s slednjimi zahtevki (nenanašajoč se na sodbo I Pg 227/2021) pa je presodilo, da toženčeva pasivna legitimacija ni podana, v zvezi s prvim in drugim zahtevkom še, da nista sklepčna, v zvezi s tretjim zahtevkom pa še, da tožniki zanj nimajo pravnega interesa.

Glede prvega tožbenega zahtevka

7S prvim tožbenim zahtevkom so tožniki uveljavljali ugotovitev ničnosti razrešitve drugega tožnika kot zakonitega zastopnika družbe (prve tožnice), ki temelji na sklepu skupščine, izvedene 23. 4. 2021 ob 6.31 uri.

8Pritožbeno sodišče se strinja s sodiščem prve stopnje, da ni podana toženčeva pasivna legitimacija. V primeru ničnostne tožbe po določbah od 390. do 394. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1), ki se smiselno uporabljajo tudi za družbo z omejeno odgovornostjo (522. člen ZGD-1), je namreč pasivno legitimirana družba in ne E. E., ki je bil s spornim skupščinskim sklepom imenovan za novega zakonitega zastopnika.

9Da je v primeru tožbe na ugotovitev ničnosti sklepov skupščine pasivno legitimirana družba, izhaja tako iz komentarja k 393. členu ZGD-1¹ kot tudi iz sodnih odločb Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 77/2003 in I Cpg 472/2021.² Prav tako navedeno izhaja iz hrvaške pravne teorije.³ V komentarju k 357. členu hrvaškega Zakona o trgovačkim društvima (ZTD),⁴ ki se smiselno uporablja tudi za družbo z omejeno odgovornostjo (448. členu ZTD), je namreč pojasnjeno, da se tožba na ugotovitev ničnosti sklepa skupščine vloži proti družbi.⁵ Enako izhaja iz hrvaške sodne prakse.⁶ Podobno kot 357. člen ZTD pa določa tudi nemški Aktiengesetz v 249. členu. Nenazadnje pa tudi pritožniki sami priznavajo, da se zahtevek, ki se nanaša na zakonitost skupščinskih sklepov, naperi zoper samo družbo, in da družba sama ni legitimirana uveljavljati ničnosti sklepa svoje skupščine (str. 4 pritožbe).

Glede drugega tožbenega zahtevka

10Z drugim tožbenim zahtevkom so tožniki uveljavljali ugotovitev ničnosti toženčevega sklepa z dne 23. 4. 2021 o preklicu prokure tretjemu tožniku.

11Pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da tudi glede tega zahtevka ni podana toženčeva pasivna legitimacija. Sklep zakonitega zastopnika je namreč korporacijskopravni akt družbe (tako kot na primer sklep skupščine ali nadzornega sveta družbe), zato je tudi zahtevek na ugotovitev ničnosti slednjega mogoče naperiti le zoper družbo in ne zoper E. E., ki je sprejel takšen sklep v imenu družbe. Vprašanje veljavnosti tega sklepa – ali je bil E. E. upravičen sprejeti takšen sklep (ali je bil ob njegovem sprejemu zakoniti zastopnik družbe), pa je stvar (vsebinske) presoje utemeljenosti zahtevka na ugotovitev ničnosti takega sklepa.

Glede tretjega tožbenega zahtevka

12S tretjim tožbenim zahtevkom so tožniki uveljavljali ugotovitev ničnosti vpisa izbrisa drugega tožnika in vpisa toženca kot zakonitega zastopnika družbe (prve tožnice) in izbrisa tretjega tožnika kot prokurista družbe (prve tožnice) v sodnem registru opr. št. Srg 20987/2021 z dne 9. 6. 2021.

13Pritožbeno sodišče tudi v zvezi s tem tožbenim zahtevkom ugotavlja, da ni podana toženčeva pasivna legitimacija. Za tožbo na ugotovitev ničnosti vpisa v sodni register na podlagi 41. člena Zakona o sodnem registru (ZSReg),⁷ katerega pravni temelj je sklep skupščine oziroma zakonitega zastopnika, za katerega se zahteva ugotovitev ničnosti, je namreč (kot bo pojasnjeno v nadaljevanju) pasivno legitimiran subjekt vpisa (torej družba). Tožbe torej ni mogoče naperiti zoper E. E., ki je bil s spornim skupščinskim sklepom imenovan za novega zakonitega zastopnika, oziroma, ki je v imenu družbe pooblastil notarja, da vloži predlog za vpis v sodni register.

14Pritožbeno sodišče najprej pojasnjuje, da je tudi hrvaški Zakon o sudskom registru v 77. členu urejal tožbo na ugotovitev ničnosti vpisa v sodni register, katerega vsebina je bila podobna slovenskemu 41. členu ZSReg. V hrvaški pravni teoriji je bilo zavzeto stališče, da je tožbo na ugotovitev ničnosti vpisa v sodni register mogoče naperiti proti osebi, ki je vpisana v tem registru in na katero se nanašajo vpisani podatki, za katere se zahteva ugotovitev ničnosti vpisa.⁸ Pri tem se je pravna teorija sklicevala na sodno odločbo Vrhovnega sodišča Republike Hrvaške 60/03 z dne 14. 1. 2004. V slednji je navedeno, da se s tožbo ne more zahtevati ničnosti vpisa proti osebi, ki ni subjekt vpisa in ki ni sodelovala v postopku vpisa v sodni register, v katerem so vpisani podatki, katerih ugotovitev ničnosti se zahteva, ter da se ne sme odločati o ničnosti vpisa podatka o pravni osebi, če ta v njem ne sodeluje. Nadalje iz sodne odločbe Višjega gospodarskega sodišča Republike Hrvaške Pž 3647/2013 z dne 26. 6. 2013⁹ izhaja, da je glede zahtevka za izbris vpisa statusnih sprememb v sodni register, ki temeljijo na podlagi sklepa, za katerega se zahteva ugotovitev ničnosti, pasivno legitimiran subjekt vpisa.

15Iz uvodnih pojasnil ZSReg res izhaja, da je v tožbi po 41. členu ZSReg lahko pasivno legitimirana tudi oseba, ki ni subjekt vpisa (družba). Vendar pa je navedeno tudi, da če se s to tožbo uveljavlja tudi zahtevek za ugotovitev ničnosti pravnega posla (v tej zadevi se sicer uveljavlja tudi zahtevek za ugotovitev ničnosti sklepa skupščine oziroma zakonitega zastopnika), ki je bil pravni temelj vpisa, je treba upoštevati tudi splošna pravila procesnega prava o strankah takega postopka.¹⁰ V tožbi za ugotovitev ničnosti sklepa skupščine oziroma zakonitega zastopnika pa je, kot že pojasnjeno, pasivno legitimirana družba. Poleg tega je tudi ob upoštevanju stališča v uvodnih pojasnilih ZSReg, na katerega se sklicuje pritožba, da mora, če vpis izpodbija subjekt vpisa (kot je to v konkretnem primeru), tožbo vložiti proti tistemu, ki je vložil predlog, na podlagi katerega je bil dovoljen izpodbijani vpis, v konkretnem primeru pasivno legitimirana družba. Slednja je namreč (po notarju kot pooblaščencu) vložila predlog, na podlagi katerega je bil dovoljen vpis o spremembi zakonitega zastopnika in o izbrisu tretjega tožnika kot prokurista družbe. Ni utemeljen pritožbeni očitek, da predlagateljica vpisa ni bila družba, temveč toženec kot fizična oseba, ker naj toženec (ki je v imenu družbe podal pooblastilo notarju) ne bi imel upravičenja za zastopanje družbe. Iz sklepa Okrožnega sodišča v Celju Srg 29621/2021 z dne 28. 7. 2021 jasno izhaja, da je bila predlagateljica vpisa družba (priloga B32).¹¹ Zgolj zaradi morebitnega napačnega zastopanja družbe kot predlagateljice v registrskem postopku (pri čemer se v tem postopku niti ne more presojati pravilnosti zastopanja v registrskem postopku, ki je bil tudi sicer že pravnomočno zaključen) pa ni mogoče šteti, da je predlog (sicer podan v imenu družbe) v bistvu vložil toženec sam.

Sklepno

16Ker je pritožbeno sodišče ugotovilo, da izrecno uveljavljeni pritožbeni razlogi niso utemeljeni in ker niso podane niti kršitve, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je na podlagi 353. člena ZPP odločilo, kot izhaja iz izreka te sodbe.

Pritožbeni stroški

17Pritožniki s pritožbo niso uspeli, zato sami krijejo svoje stroške pritožbenega postopka, morajo pa povrniti tožencu njegove stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Ti znašajo nagrado za odgovor na pritožbo v višini 500 točk (1. točka tar. št. 22 Odvetniške tarife, OT), materialne stroške v višini 2 % (tretji odstavek 11. člena OT) in 22 % DDV, kar ob upoštevanju vrednosti točke 0,60 EUR (prvi odstavek 13. člena OT) skupaj znaša 373,32 EUR. To obveznost so dolžni tožniki nerazdelno izpolniti v 15 dneh od prejema te sodbe (313. člen ZPP). Pritožbeno sodišče pa tožencu ni priznalo stroškov konference s stranko in pregleda spisa, saj ti stroški ne predstavljajo samostojne storitve v skladu s tar. št. 43 OT, temveč so že zajeti v nagradi za sestavo odgovora na pritožbo.

¹ Š. Ivanjko, v: M. Kocbek in drugi, Veliki komentar Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1), 2. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2007, str. 724.
² Sodni odločbi Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 77/2003 z dne 12. 2. 2003, 7. odstavek obrazložitve, in I Cpg 472/2021 z dne 15. 9. 2021, 11. točka obrazložitve.
³ Hrvaška pravna ureditev institutov ničnosti in izpodbojnosti skupščinskih sklepov je zelo podobna naši.
⁴ 357. člen ZTD v drugem odstavku določa, da če delničar, uprava ali član uprave, izvršni direktor ali član nadzornega sveta ali upravnega odbora vloži tožbo zoper družbo zaradi ugotovitve ničnosti sklepa skupščine, se uporabljajo določbe drugega, tretjega in četrtega odstavka 363. člena tega zakona in 364. člen tega zakona (ki urejajo izpodbijanje skupščinskih sklepov). V drugem odstavku 363. člena ZTD pa je izrecno navedeno, da se tožba za izpodbijanje skupščinskih sklepov vloži zoper družbo.
⁵ A. Eraković, Komentar Zakona o trgovačkim društvima sa sudskom praksom, napomenama, prilozima i abecednim kazalom pojmova, Zagreb 2008, str. 419.
⁶ Prim. sodne odločbe Višjega gospodarskega sodišča Republike Hrvaške Pž 3647/2013 z dne 26. 6. 2013, str. 4 obrazložitve, Pž 4235/2005 z dne 20. 4. 2009, str. 3 obrazložitve, in Pž 2269/1999 z dne 14. 5. 2002. Tudi sodna praksa se sklicuje na drugi odstavek 357. člena v zvezi z drugim odstavkom 363. člena ZTD.
⁷ Ta v prvem odstavku določa, da če je bil vpis opravljen na podlagi lažne ali neveljavne listine, če so v listini, na podlagi katere je bil opravljen vpis, navedeni neresnični podatki, če je bila listina izdana v nezakonito izvedenem postopku, če je bilo nezakonito izvedeno dejanje, o katerem se vpisujejo podatki v sodni register, ali če obstajajo drugi v zakonu določeni razlogi, se lahko s tožbo zahteva ugotovitev, da je vpis ničen. V drugem odstavku pa določa, da ima procesno legitimacijo za vložitev te tožbe vsak, ki ima pravni interes za ugotovitev ničnosti vpisa.
⁸ J. Barbić, Pravo društava, Knjiga prva, opći dio, Zagreb 2008, str. 578.
⁹ Str. 5 obrazložitve.
¹⁰ N. Plavšak, Zakon o sodnem registru (ZSReg), Uvodna pojasnila, Nina Plavšak, GV Založba, Ljubljana 2007, str. 81.
¹¹ V tem sklepu je sodišče odločalo o pritožbi zoper sklep Srg 20987/2021 z dne 9. 6. 2021 (ki se nanaša na vpis, katerega ugotovitev ničnosti zahtevajo v tem postopku tožniki).