UPRS Sodba I U 1700/2019-75

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

O prvostopenjski odločbi

1Upravna enota Trebnje je na podlagi 4. v povezavi z drugim odstavkom 19. člena Zakona o prijavi prebivališča (v nadaljevanju ZPPreb-1) z odločbo št. 210-59/2019-13 z dne 5. 6. 2019 odločila, da se A. A., rojenem ... 1982, v registru stalnega prebivalstva vpiše novo stalno prebivališče na naslovu tožnice (I. točka izreka) in ugotovila, da stroški niso nastali (II. točka izreka).

2Iz obrazložitve izhaja, da je Upravna enota Trebnje v postopku, začetem po uradni dolžnosti, ugotovila, da A. A. od leta 2014 živi v Zavodu za usposabljanje, delo in varstvo Dr. Marijana Borštnarja Dornava, na naslovu Na Tratah 6, Ptuj (v nadaljevanju Zavod), kjer ima prijavljeno začasno prebivališče in naslov za vročanje. Ugotovila je tudi, da A. A. na naslovu, kjer ima prijavljeno stalno prebivališče, to je B., od leta 2002 ne prebiva, da na tem naslovu ni lastnik nepremičnine niti se tja ne namerava vrniti. Upravna enota Trebnje je ugotovila, da A. A. izpolnjuje pogoje iz drugega odstavka 19. člena ZPPreb-1 za določitev zakonskega prebivališča na naslovu tožnice.

O drugostopenjski odločbi

3Ministrstv0 za notranje zadeve Republike Slovenije (v nadaljevanju toženka) je z izpodbijano odločbo št. 210-137/2019/2 (1322-07) z dne 23. 9. 2019 zavrnilo tožničino pritožbo. Toženka je ugotovila, da so izpolnjeni pogoji za določitev zakonskega prebivališče na podlagi drugega odstavka 19. člena ZPPreb-1.

4Iz obrazložitve izhaja, da ni sporno, da A. A. že daljše časovno obdobje prebiva na naslovu prijavljenega začasnega prebivališča, ki je na naslovu Zavoda, za katerega je toženka ugotovila, da opravlja institucionalno varstvo in je socialno varstveni zavod. Zato so tudi po mnenju toženke izpolnjeni pogoji za določitev zakonskega prebivališča na podlagi drugega odstavka 19. člena ZPPreb-1. Toženka je zavrnila pritožbeni ugovor o nepristojnosti Upravne enota Trebnje z obrazložitvijo, da v konkretnem primeru ne gre za postopek določitve stalnega prebivališča na podlagi 18. člena ZPPreb-1 ampak za postopek določitev zakonskega prebivališča na podlagi 19. člena ZPPreb-1, zato je upravni organ izdal odločbo na podlagi tretjega in ne prvega odstavka 21. člena ZPPreb-1. Zavrnila je tudi pritožbeni ugovor, da tožnici kot lastnici nepremičnine, na kateri je bilo določeno zakonsko prebivališče, ni bila dana možnost sodelovanja v postopku. Pojasnila je, da tožnica s prijavo zakonskega prebivališča ne prevzema nobenih obveznosti, da ima zakonsko prebivališče v registru posebno oznako, ki tudi morebitne izvršitelje opozarja, da gre za fiktivni naslov. Pritožbeni ugovor, da je izrek v nasprotju z obrazložitvijo, ker je v izreku določeno stalno in ne zakonsko prebivališče, je toženka ocenila kot nebistveno kršitev določb postopka, ker je iz izreka razvidno, da se A. A. vpiše novo stalno prebivališče na naslovu tožnice, kar napotuje organ prve stopnje, da po dokončnosti izpodbijane odločbe v register stalnega prebivalstva prijavi stalno prebivališče na naslov tožnice. Toženka je zavrnila tudi pritožbeni ugovor napačne uporabe materialnega predpisa in nepravilno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja s povzemanje ugotovitev iz prvostopenjske odločbe in izpostavila, da se je A. A. strinjal z določitvijo zakonskega prebivališča, da je bil že organ prve stopnje seznanjen s služnostno pravico bivanja na naslovu B., kar pa po oceni toženke ne dokazuje dejanskega bivanja.

Tožbene navedbe

5Tožnica izpodbija odločbo iz vseh tožbenih razlogov in v bistvenem ponavlja pritožbene ugovore in sicer: nepristojnosti prvostopenjskega organa, da tožnici ni bila dana možnost udeležbe v upravnem postopku, da odločbe ni mogoče preizkusiti, ker je izrek v nasprotju z obrazložitvijo. Ugovarja tudi, da je toženka nepravilno uporabila materialno pravo, da bi bilo treba A. A. prijaviti na naslovu, na katerem dejansko prebiva in na katerem ima središče njegovih življenjskih interesov, to je Na tratah 6, 2250 Ptuj (enota Zavoda) in da toženka ne pojasni, zakaj niso izpolnjeni pogoji za prijavo na naslovu Zavoda. Tožnica meni, da bi bilo treba A. A. prijaviti stalno prebivališče na naslovu Zavoda, ker tam stalno biva in obstajajo tesne in trajne povezave v smislu določbe 3. točke 2. člena ZPPreb-1, zato meni, da niso izpolnjeni pogoji za prijavo zakonskega prebivališča na naslovu tožnice.

6Tožnica meni, da prvostopenjski organ ni popolno oziroma pravilno ugotovil dejanskega stanja. Navaja, da je od Centra za socialno delo Trebnje pridobila sporazum, sklenjen med C. C. in D. D. ter A. A., iz katerega izhaja, da je A. A. v nepremičnino vložila zavarovalnino v znesku 7.500.000,00 SIT na naslovu, kjer ima prijavljeno stalno prebivališče z namenom, da bo tam urejen prostor, primeren za njegovo bivanje in dosmrtno pravico uporabe stanovanjskega prostora v tej nepremičnini. Povzame izjavo D. D., da je A. A. občasno prihajal domov na obisk. Tožnica meni, da toženka ni pravilno oziroma popolno ugotovila dejanskega stanja, ker očitno ni seznanjena z dejstvi, ki imajo lahko za posledico drugačno odločitev.

Navedbe toženke

7Toženka predlaga zavrnitev tožbe, vztraja pri izpodbijani odločbi ter nasprotuje vsem tožbenim razlogom. Ponavlja stališče iz izpodbijane odločbe, da ugovor krajevne nepristojnosti ni utemeljen, ker je odločala na podlagi tretjega odstavka 21. člena ZPPreb-1. Neutemeljeni so po mnenju toženke vsi tožbeni ugovora, tudi ugovora v zvezi s kršitvijo pravice do udeležbe v postopku in nasprotjem izreka ter obrazložitve ter ponovi utemeljitev zavrnitve ugovorov iz izpodbijane odločbe.

Navedbe prizadete osebe s položajem stranke

8A. A. je v upravnem sporu predlagal, da ga sodišče obvešča o dejanjih v postopku in izidu postopka.

K I. točki izreka

9Sodišče je na podlagi prvega odstavka 279. a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) odločilo brez glavne obravnave na podlagi pisnih vlog strank in pisnih dokazov.

Tožba ni utemeljena.

10Odločitev, da se A. A. določi zakonsko prebivališče na naslovu tožnice, je po presoji sodišča pravilna in zakonita, zato se sodišče na podlagi drugega odstavka 71. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) sklicuje na razloge v izpodbijani odločbi.

11Upravna enota v postopku ugotavljanja stalnega prebivališča določi zakonsko prebivališče posamezniku, ki je nastanjen v socialno varstvenem zavodu, ki opravlja institucionalno varstvo, zavodu za prestajanje kazni, prevzgojnem domu, vzgojnem zavodu, zavodu za usposabljanje oziroma njihovih dislociranih oddelkih ali posamezniku, ki je nastanjen v naslednjih nastanitvah socialnovarstvenih programov: stanovanjski skupini na področju duševnega zdravja, zavetišču za brezdomce, stanovanjski skupini za mladostnike, terapevtski skupnosti, nastanitvah reintegracijskih programov ali nastanitvah nastanitvenih programov, če se mu po določbah ZPPreb-1 stalnega prebivališča ne more prijaviti, in sicer na naslov občine, na območju katere ima ali je imel nazadnje prijavljeno stalno prebivališče (drugi odstavek 19. člena ZPPreb-1). Upravna enota obvesti občino oziroma center za socialno delo o določitvi zakonskega prebivališča posameznika, ki pa obvestita upravno enoto o novih dejstvih glede prebivanja posameznika (četrti odstavek 19. člena ZPPreb-1). Če upravna enota v postopku iz 18. člena ZPPreb-1 posamezniku določi prebivališče po določbah 19. člena ZPPreb-1, posamezniku v register stalnega prebivalstva prijavi zakonsko prebivališče na naslov občine oziroma centra za socialno delo (tretji odstavek 21. člena ZPPreb-1).

12Med strankama ni sporno: (i) da A. A. prebiva v Zavodu, ki opravlja institucionalno varstvo in gre za socialno varstveni zavod; (ii) da ima na naslovu Zavoda prijavljeno začasno prebivališče in naslov za vročanje, (iii) da A. A. na naslovu, kjer ima prijavljeno stalno prebivališče, to je B., od leta 2002 ne prebiva, da ni lastnik nepremičnine na tem naslovu. Odločitev toženke, da se A. A. določi zakonsko prebivališče na podlagi drugega odstavka 19. člena ZPPreb-1 na naslovu tožnice je tudi po presoji sodišča pravilna.

13Na v tem upravnem sporu v bistvenem ponovljene pritožbene očitke, je v celoti in pravilno odgovorila že toženka v izpodbijani odločbi. Pravilno je zavrnila ugovor krajevne nepristojnosti, saj gre za določitev zakonskega prebivališča na podlagi tretjega odstavka 21. člena ZPPreb-1 in ne za ugotavljanje stalnega prebivališča na podlagi prvega odstavka 21. člena ZPPreb-1.

14Neutemeljen je tudi (ponovljen) tožbeni ugovor o absolutni bistveni kršitvi pravil postopka, ker tožnica ni bila udeležena v upravnem postopku kot stranska udeleženka. Utemeljeno tožnica sicer opozori, da mora organ ves čas med postopkom po uradni dolžnosti skrbeti za to, da so v postopku udeleženi vsi, na katerih pravice ali pravne koristi bi lahko vplivala odločba (44. člena Zakona o splošnem upravnem postopku: v nadaljevanju ZUP). Ker je tožnica vložila pravočasno pritožbo, ki jo je drugostopenjski organ obravnaval po vsebini, pa se ne more uspešno sklicevati na to kršitev. Tega pritožbenega razloga namreč ne more uspešno uveljavljati oseba, ki ji je bila vročena odločba na podlagi zahteve iz drugega odstavka 229. člena ZUP, saj je tako že vstopila v postopek kot stranski udeleženec po izdaji odločbe prve stopnje, kakor tudi oseba, ki se postopka ni udeleževala na prvi stopnji, je pa vložila pravočasno in dovoljeno pritožbo na podlagi prvega odstavka 229. člena ZUP v roku, ki je tekel za preostale stranke.¹

15Neutemeljen je tudi v tožbi ponovljen ugovor, da je izrek v nasprotju z obrazložitvijo, ker je v izreku določeno stalno prebivališče, ne pa zakonsko. Sodišče izpostavlja, da zakon opredeljuje zakonsko prebivališče kot stalno prebivališče, ki se posamezniku določi v postopku ugotavljanja stalnega prebivališča na naslovu občine ali centra za socialno delo (4. točka 2. člena ZPPreb-1). Upoštevajoč uvod in obrazložitev ter materialnopravno podlago za odločitev, to je 19. člen ZPPreb-1, je po presoji sodišča jasno, da gre za zakonsko prebivališče 19. člena ZPPreb-1, ki je stalno prebivališče, ki se posamezniku določi v postopku ugotavljanja stalnega prebivališča na naslovu občine ali centra za socialno delo (4. točka 2. člena ZPPreb-1).

16Neutemeljena so tožbena pričakovanja, da bi bilo treba A. A. prijaviti prebivališče tam, kjer dejansko stalno prebiva (enota Zavoda, Na tratah 6, 2250 Ptuj). Tožnica namreč ne prereka ugotovitve toženke, da Zavod soglasja za prijavo stalnega prebivališča ni podal, kot izhaja sicer iz dopisa z dne 15. 5. 2019. Upravna enota mora, preden lahko osebi po uradni dolžnosti določi nov naslov stalnega prebivanja, preveriti ali ima oseba pravico do prebivanja tem naslovu.² Ker soglasje Zavod ni dal, je pravilna odločitev toženke, da A. A. na podlagi drugega odstavka 19. člena ZPPreb-1 določi zakonsko prebivališče na naslovu občine, kjer je imel prijavljeno stalno prebivališče. Upoštevajoč, da ni sporno, da A. A. na naslovu B., kjer je imel prijavljeno dosedanje stalno prebivališče, ne prebiva več, tudi upravičenje iz služnostne pravice bivanja na tem naslov, ne vpliva na odločitev. Zgolj pravica bivanja na določenem naslovu upoštevaje, da A. A. na tem naslovu dejansko ne prebiva in, da je središče življenjskih interesov A. A. drugje in sicer tam, kjer dejansko prebiva, ne daje podlage za to, da bi se mu na tem naslovu določilo stalno prebivališče.

17Sodišče je na podlagi obrazloženega po ugotovitvi, da je po pravilnem postopku izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena, na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo zavrnilo kot neutemeljeno.

K drugi točki izreka:

18Sodišče je na podlagi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1 odločilo, da vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

¹ Tako npr. Kerševan, E. v Komentar zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), ur. Kovač, P. in Kerševan, E., 2. knjiga, Uradni list RS in PF UL, Ljubljana 2000, str. 563.
² Npr. sodbi Upravnega sodišča I U 1913/2011 z dne 12. 121. 2012 in I U 131/2020 z dne 10 5. 2023.