UPRS Sodba I U 297/2021-41

I. Tožba se zavrne.

II. Zahtevek stranke z interesom za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Potek upravnega postopka

1Upravna enota Novo mesto (v nadaljevanju: prvostopenjski organ) je z izpodbijano odločbo odločila, da se pravni posel – domik za nepremičnino, označeno s solastniškim deležem do 5/12 parc. št. 718, k. o. ..., kupcu A. (stranki z interesom v tem upravnem sporu) odobri v delu, v katerem se nanaša na gozdno zemljišče, zavrže pa v delu, ki se nanaša na stavbno zemljišče (1. točka izreka), in da v postopku niso nastali posebni stroški (2. točka izreka). Iz obrazložitve izhaja, da je stranka z interesom kot najboljši ponudnik izdraženega zemljišča v tam navedeni izvršilni zadevi 24. 9. 2020 podala vlogo za odobritev domika za citirano nepremičnino, katere solastnik je tožnik. Prvostopenjski organ je iz potrdila o namenski rabi zemljišča, ki ga je 18. 10. 2020 izdala Mestna občina Novo mesto, ugotovil, da je navedena nepremičnina glede na osnovno namensko rabo opredeljena kot območje gozdnih in stavbnih zemljišč, iz podatkov iz njegove evidence pa, da ta nepremičnina ni sestavni del zaščitene kmetije. Zato je zaključil, da ni zadržkov za prenos lastninske pravice na stranko z interesom in da je v skladu z drugim odstavkom 25. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju: ZKZ) promet s to nepremičnino možen. Ker pa v skladu ZKZ velja nadzor pravnega prometa le za promet s kmetijskimi zemljišči in ker je navedena nepremičnina glede na namensko rabo zemljišča opredeljena (tudi; opomba sodišča) kot območje stavbnih zemljišč, je vlogo v tem delu v skladu s prvim odstavkom 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) zavrgel.

2Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljevanju: drugostopenjski organ) je z odločbo z dne 8. 1. 2021 tožnikovo pritožbo zavrnilo. V obrazložitvi je v bistvenem dodatno navedlo, da se prvostopenjski organ ne more in ne sme spuščati v pravilnost izvajanja sodnega postopka javne dražbe v izvršilni zadevi. Ob tem je glede na pritožbene navedbe kljub temu pojasnilo, da iz odgovora Okrajnega sodišča v Novem mestu izhaja, da se je podaljšanje roka, na katerega se v pritožbi sklicuje tožnik, nanašalo le na izjasnitev stranke (tožnika; opomba sodišča) o izjavi najboljšega ponudnika (stranke z interesom; opomba sodišča), da z upnikom ni povezana oseba v smislu 200. b člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ).

Povzetek bistvenih navedb strank v upravnem sporu

3Z opisano odločitvijo se tožnik ne strinja in vlaga tožbo. Z njo uveljavlja bistvene kršitve določb postopka, zmotno uporabo materialnega prava ter napačno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje. V bistvenem zatrjuje, da je zoper sklep Okrajnega sodišča v Novem mestu podal pritožbo ter zahteval zaustavitev izvršilnega postopka in vrnitev v prejšnje stanje. O njegovih pritožbi in odgovoru glede povezanosti upnika in kupca na dražbi (v zvezi s čemer mu je Okrajno sodišče v Novem mestu podaljšalo rok) pa še ni bilo odločeno, zato je Okrajno sodišče v Novem mestu z odgovorom drugostopenjskemu organu po njegovem mnenju prejudiciralo odločitev višjega sodišča oziroma je ravnalo nezakonito. S tem je bil po njegovi oceni kršen 25. člen Ustave Republike Slovenije (URS), izpodbijana odločba pa je preuranjena. Tožnik je prepričan, da Okrajno sodišče v Novem mestu na dražbi ne bi smelo prodajati vseh njegovih deležev nepremičnin, zato dražbo ocenjuje za nezakonito. Prav tako opozarja na nasprotje v obrazložitvi, v kateri je na enem mestu navedeno, da je nepremičnina s parc. št. 718, k. o. ..., glede na namensko rabo opredeljena kot območje gozdnih in stavnih zemljišč, na enem mestu pa, da je opredeljena kot območje stavbnih zemljišč. Tožnik sodišču predlaga, naj tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne istemu organu v ponovni postopek.

4Toženka v odgovoru na tožbo dodatno pojasni, da je s pozivom z dne 5. 1. 2021 pozvala Okrajno sodišče v Novem mestu na podatek o naravi in morebitnem vplivu poziva sodišča, na katerega se sklicuje tožnik, na veljavnost zapisnika o javni dražbi. Iz odgovora Okrajnega sodišča v Novem mestu pa je razvidno, da se je podaljšanje roka, na katerega se sklicuje tožnik, nanašalo le na izjasnitev stranke o izjavi najboljšega ponudnika, da z upnikom ni povezana oseba v smislu 200. b člena ZIZ. Toženka sodišču predlaga, naj tožbo kot neutemeljeno zavrne.

5Stranka z interesom se v odgovoru na tožbo pridružuje toženkinemu odgovoru na tožbo in navaja, da je imel tožnik možnost, da do dražbe ne bi prišlo. Ocenjuje, da je bil postopek javne dražbe izveden korektno ter da tožnik le izrablja procesne možnosti in s tem zavlačuje postopke. Sodišču (smiselno) predlaga, naj tožbo zavrne, tožniku pa naloži povrnitev njenih stroškov postopka.

6Tožnik v pripravljalnih vlogah z dne 28. 12. 2021, 10. 1. 2022 in 21. 2. 2022 vztraja pri svojih navedbah, ki jih v bistvenem ponavlja z dodatnimi argumenti, ki se nanašajo na zakonitost izvedene javne dražbe glede citirane nepremičnine.

Odločanje po sodniku posamezniku

7Ker je senat ocenil, da obravnavana zadeva v pravnem in dejanskem pogledu ni zapletena, je sodišče 31. 1. 2023 na podlagi določbe tretje alineje drugega odstavka 13. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1) sprejelo sklep, da o zadevi odloča po sodniku posamezniku.

Glavna obravnava

8Sodišče je za 16. 3. 2023 razpisalo narok za javno glavno obravnavo. Na narok je pristopil le zakoniti zastopnik stranke z interesom B. B. Tožnik in toženka, kljub izkazanima vabiloma, na narok nista pristopila, svojih izostankov pa tudi nista opravičila. Po določbi tretjega odstavka 58. člena ZUS-1 (po kateri lahko sodišče, če ne pride na obravnavo nobena od strank ali če ne pride tožnik, odloči brez glavne obravnave) je zato sodišče sklenilo, da se glavna obravnava ne opravi. Sodišče je v obravnavani zadevi tako odločilo brez glavne obravnave.

K I. točki izreka

9Tožba ni utemeljena.

10V obravnavani zadevi je toženka z izpodbijano odločbo odobrila pravni posel – domik za nepremičnino, označeno s solastniškim deležem do 5/12 parc. št. 718, k. o. .., stranki z interesom kot kupcu v delu, v katerem se nanaša na gozdno zemljišče, zavrgla pa v delu, ki se nanaša na stavbno zemljišče. Tožnik temu ugovarja, saj meni, da javna dražba za navedeno nepremičnino ni bila izvedena zakonito, o čemer pa še ni bilo odločeno, zato prvostopenjski organ izpodbijane odločbe (še) ne bi smel izdati.

11Po (v času izdaje izpodbijane odločbe veljavni) določbi prvega odstavka 25. člena ZKZ mora po končani javni dražbi kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije izvršilno sodišče ponudnika, ki je ponudil najvišjo ceno, napotiti na pristojno upravno enoto, da v roku, ki mu ga določi, poda vlogo za pridobitev odobritve pravnega posla. Po (v času izdaje izpodbijane odločbe veljavnih) določbah drugega odstavka istega člena ZKZ se vlogi za pridobitev odobritve priloži sklep sodišča o ponudniku, ki je ponudil najvišjo ceno. Če obstoji kateri od razlogov iz tretjega odstavka 19. člena ZKZ, upravna enota odobritev zavrne. Po (v času izdaje izpodbijane odločbe veljavni) določbi tretjega odstavka 19. člena ZKZ pa se pravni posel za pridobitev kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije ne odobri, če (1) niso izpolnjeni pogoji iz prejšnjega člena, tj. pogoji glede delitve zaščitene kmetije, (2) promet ni potekal po postopku in na način, določen z ZKZ, ter (3) ni upoštevan prednostni vrstni red kupcev po 23. členu ZKZ.

12O obsegu presoje razlogov iz tretjega odstavka 19. člena ZKZ s strani upravnega organa v postopku, vodenem na podlagi 25. člena ZKZ, je že zavzelo stališče Vrhovno sodišče Republike Slovenije v sklepu X Ips 119/2014 z dne 10. 9. 2014. V njem je (med drugim) zapisalo, da se v postopku odobritve pravnega posla prodaje kmetijskega zemljišča v sodnem izvršilnem postopku preverja le, ali so podane v 19. členu ZKZ taksativno naštete ovire, zaradi katerih odobritev ni mogoča, ter da konkretno pri prometu zaščitene kmetije to pomeni, da se odobritev zavrne samo, če niso izpolnjeni pogoji iz 18. člena ZKZ in če gre za delitev s komasacijo urejenega zemljišča (ta razlog je bil sicer z novelo ZKZ-E, ki je začela veljati 26. 4. 2016, črtan). V zvezi z ugotavljanjem izpolnjevanja pogojev, ali je promet potekal po postopku in na način, določen z ZKZ (druga alineja tretjega odstavka 19. člena ZKZ), ter ali je upoštevan prednostni vrstni red kupcev po 23. členu ZKZ (tretja alineja tretjega odstavka 19. člena ZKZ), pa je stališče že tudi zavzelo Upravno sodišče Republike Slovenije. Iz njega izhaja, da v primeru prodaje kmetijskega zemljišča na javni dražbi navedenih pogojev ni mogoče ugotavljati v postopku za odobritev pravnega posla.¹ Po presoji sodišča enako velja v primeru prodaje gozda na javni dražbi. To pomeni, da je bil v času izdaje izpodbijane odločbe prvostopenjski organ na podlagi takrat veljavnih določb 25. člena ZKZ v povezavi s tretjim odstavkom 19. člena ZKZ dolžan preveriti le, ali so izpolnjeni pogoji iz takrat veljavnega 18. člena ZKZ (glede zaščitene kmetije).²

13Ker torej kršitev, ki naj bi jih zagrešilo sodišče v povezavi z javno dražbo za prodajo navedene nepremičnine, v postopku za odobritev pravnega posla, vodenem na podlagi 25. člena ZKZ, ni mogoče uveljavljati (kot je to tožniku pojasnil tudi drugostopenjski organ), sodišče tožnikovih ugovorov, ki se nanašajo na zakonitost javne dražbe oziroma izvršilnega postopka, ni upoštevalo oziroma presojalo. Iz istega razloga sodišče tudi ni upoštevalo njegovih dokaznih predlogov v zvezi s temi tožbenimi ugovori.

14Glede tožnikovega ugovora, podanega v smeri, da je obrazložitev izpodbijane odločbe nejasna, ker je na enem mestu navedeno, da je nepremičnina s parc. št. 718, k. o. ..., glede na namensko rabo opredeljena kot območje gozdnih in stavbnih zemljišč, na enem mestu pa, da je opredeljena kot območje stavbnih zemljišč, sodišče pojasnjuje, da iz obrazložitve jasno izhaja, da je navedena nepremičnina glede na osnovno namensko rabo opredeljena kot območje gozdnih in stavbnih zemljišč. Ker pa v skladu ZKZ velja nadzor pravnega prometa le za promet s kmetijskimi zemljišči in ker je navedena nepremičnina glede na namensko rabo zemljišča opredeljena tudi kot območje stavbnih zemljišč, je prvostopenjski organ vlogo v tem delu zavrgel. Tožbeni ugovor glede nejasnosti obrazložitve izpodbijane odločbe se tako izkaže za neutemeljen.

15Glede na vse navedeno je sodišče na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.

K II. točki izreka

16Odločitev o zavrnitvi stroškov postopka stranke z interesom temelji na določbi prvega odstavka 154. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi z določbo prvega odstavka 22. člena ZUS-1. Po načelu uspeha, ki izhaja iz določb 154. člena ZPP, bi stranki z interesom glede na njen interes (zavrnitev tožbe), stroški šli. Vendar pa sodišče pri odločanju o tem, kateri stroški se stranki povrnejo, upošteva samo tiste stroške, ki so bili potrebni za pravdo (prvi odstavek 155. člena ZPP). Ker po presoji sodišča stranka z interesom s svojim odgovorom na tožbo ni dodatno prispevala k razjasnitvi zadeve, je sodišče njen stroškovni zahtevek zavrnilo.

¹ Sodbi Upravnega sodišča Republike Slovenije I U 386/2009 z dne 23. 2. 2010 in I U 1853/2016 z dne 20. 6. 2017.
² Iz tega razloga, tj., ker je bil upravni organ dolžan le preveriti, ali bi se z odtujitvijo zemljišča kršile določbe glede zaščitene kmetije, je bil 25. člen ZKZ z novelo G, ki je začela veljati 13. 4. 2022, črtan; predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijskih zemljiščih, EVA 2020-2330-0134, str. 59.