VSC Sklep I Cp 219/2023

I. Pritožba zoper I. točko izreka sklepa se zavrže.

II. Sicer se pritožbi ugodi in se izpodbijani sklep v točkah od II. do XII. izreka razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

III. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

1Sodišče je z izpodbijanim sklepom na predlog predlagatelja in po uradni dolžnosti izdalo začasno odredbo o začasnem načinu izvajanju stikov med predlagateljem in njegovo hčerjo mladoletno A. A.

S I. točko izreka izpodbijanega sklepa je za 25. 5. 2023 in 8. 6. 2023 določilo izvajanja stikov pod nadzorom CSD Celje v smislu določb 163. člena Družinskega zakonika (DZ), z II. točko izreka pa določilo način izvajanja stikov od 22. 6. 2023 dalje, ki potekajo tako, da predlagatelj ob 9.15 pride na CSD, nato pa stik teče od 9.30 dalje, ko mld. A. A. nasprotna udeleženka ali druga oseba po njenem naročilu preda strokovnemu delavcu CSD, od katerega jo potem tudi prevzame. Stiki bodo potekali v ali izven prostorov CSD do 10.30 ure, ko bo oče deklico pripeljal nazaj na CSD in predal strokovnemu delavcu, od katerega jo bo nato prevzela nasprotna udeleženka ali druga oseba po njenem naročilu, predlagatelj pa odide iz prostorov CSD ob 10.45 uri po opravljenem pogovoru s strokovno sodelavko.

Sodišče je nato v izreku od III. do XII. točke podrobneje določilo način izvajanja stikov, čas veljavnosti začasne odredbe in posledice kršitev obveznosti ter odločilo o stroških.

2Zoper izdani sklep o začasni odredbi je pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov vložila nasprotna udeleženka. V njej je obširno pojasnila dosedanjih potek nepravdnega postopka, predvsem pa dosedanje izvajanja stikov med predlagateljem in mld. A. A. Opozorila je na družinsko nasilje, ki ga je izvajal predlagatelj, in opisovala različne postopke, ki zaradi tega tečejo (ali so tekli) zoper predlagatelja ter spore med predlagateljem in nasprotno udeleženko ter njenimi ožjimi družinskimi člani. Ni se strinjala z očitkom sodišča prve stopnje iz izpodbijanega sklepa, da bi namenoma onemogočala stike mld. hčere s predlagateljem, oziroma da ne sodeluje s CSD. Narok dne 8. maja 2023, na katerem je sodišče razpravljalo o izdaji začasne odredbe, je bil opravljen v njeni odsotnosti, s čimer je sodišče po njenem kršilo načelo kontradiktornosti in njeno pravico do izjave. Odločitev o nadaljevanju stikov ne temelji na strokovnem mnenju CSD, pač pa je zgolj posledica predlagateljevega vztrajanja. Nasprotna udeleženka je v pritožbi opozarjala, da je strokovna delavka CSD na tem naroku poudarila, da mld. A. A. potrebuje celovito strokovno obravnavo, saj se pri njej nakazuje razvojni zaostanek, vendar na to izjavo nasprotna udeleženka zaradi svoje odsotnosti ni mogla odgovoriti.

Pogoji izvajanja stikov so po prepričanju nasprotne udeleženke neživljenjski in nezakoniti. Sodišče je spremenilo termin izvajanja stikov, vendar se do primernosti terminov nasprotna udeleženka ni mogla opredeliti. Po njenem sodišče ni imelo prav nobene podlage za to, da je v primeru, če sama hčere ne more pripeljati na stik, dolžna poskrbeti, da to storijo druge osebe. Poudarila je, da njeni družinski člani tega zaradi slabih odnosov s predlagateljev niso pripravljeni storiti in da ta odločitev sodišča temelji na napačno ugotovljenem dejanskem stanju. Po njenem bi moralo sodišče stike ukiniti do takrat, ko bo ugotovljeno hčerino stanje glede njenega razvojnega primanjkljaja oziroma njeno zdravstveno stanje (sum na ADHD in avtizem). V zaključku je izpodbijala izrečeno denarno kazen za primer kršitve obveznosti iz začasne odredbe, saj po njenem za kaj takšnega ni zakonske podlage. Ker ni dokazov, da bi nasprotna udeleženka stike namenoma preprečevala, je v tem delu odločitev po njenem neobrazložena.

3Predlagatelj je v odgovoru na pritožbo nasprotoval zgoraj povzetim pritožbenim navedbam ter se opredeljeval zlasti do okoliščin, ki se nanašajo na konfliktni odnos z nasprotno udeleženko in njenimi družinskimi člani.

4Pritožba zoper I. točko izreka sklepa ni dovoljena, sicer pa je utemeljena.

Glede I. točke izreka:

5V tem delu izpodbijanega sklepa je sodišče določilo izvajanje stikov pod nadzorom CSD Celje dne 25. 5. 2023 in dne 8. 6. 2023. Pritožbena pravovarstvena potreba (pravni interes za pritožbo) je procesna predpostavka, brez katere ni vsebinskega odločanja o pritožbi. To pomeni, da ima pravico do pritožbe samo tista stranka, ki bi ji, če bi se pokazalo, da je utemeljena, prenesla konkretno in neposredno pravno korist, sicer je ta nedovoljena.

Ker sta datuma obeh stikov iz I. točke izreka ob odločanju o pritožbi že potekla, nasprotna udeleženka za izpodbijanje tega dela sklepa ne izkazuje več pravnega interesa, saj ji morebitna ugoditev njeni pritožbi ne prinesla nobene neposredne pravne koristi. Pritožbeno sodišče je moralo zato v tem delu pritožbo zavreči kot nedovoljeno (prvi odstavek 351. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP, v zvezi s 366. členom ZPP in 42. členom Zakona o nepravdnem postopku – ZNP-1).

Glede odločitve od II. do XII. Točke izreka:

6Pritožbeno sodišče uvodoma ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v II. točki izreka določilo način izvajanja stikov brez nadzora CSD. Iz izreka je namreč razvidno, da lahko stiki po izbiri predlagatelja tečejo bodisi v ali izven prostorov CSD, nadzor strokovnih delavcev CSD pa ni določen.

7V izpodbijanem sklepu je sodišče prve stopnje glede na ugotovljeno dejansko stanje in nasprotujoče si predloge obeh udeležencev glede izvajanja stikov veliko pozornost povsem utemeljeno namenilo konfliktnemu razmerju med predlagateljem in nasprotno udeleženko ter zaradi tega z namenom varstva koristi mld. A. A. določilo izvajanje stikov tako, da pri predaji mladoletne hčere pred in po izvajanju stikov ne bosta prišla v neposredni kontakt. Prav tako je zaradi zavarovanja otrokove pravice do stikov z obema staršema (prvi odstavek 141. člena DZ) določilo režim izvajanja stikov za primer, če nasprotna udeleženka mld. hčere iz kateregakoli razloga ne bi mogla sama pripeljati na stik in določilo tudi pravne posledice v primeru kršitve njunih obveznosti.

Kljub takšnemu pravilnemu pristopu pa iz celote razlogov sklepa izhaja, da je upoštevajoč omejenost predlagateljevih starševskih kapacitet, s katerimi se je sodišče prve stopnje poglobljeno ukvarjalo (10. točka obrazložitve), zaradi varstva koristi otroka še vedno potrebno, da stiki med predlagateljem in mld. A. A. tečejo pod nadzorom CSD, ker predlagatelj še vedno potrebuje strokovno pomoč pri krepitvi starševskih veščin (11. točka obrazložitve). Da so glede na ugotovljeno dejansko stanje še vedno potrebni stiki pod nadzorom CSD, je sodišče prve stopnje dodatno zapisalo tudi v 20. točki obrazložitve. Takšni razlogi sklepa pa nasprotujejo vsebini II. točke izreka izpodbijanega sklepa, ki nadzora CSD (navzočnosti strokovne osebe) ob izvajanju stikov ne določa.

8V dopolnitvi poročila in mnenja z dne 14. 5. 2023 (r. št. 92) je CSD Celje predlagal, naj se stiki med predlagateljem in mld. A. A. do izteka ukrepov prepovedi približevanja ukinejo, sprememba tega predloga pa iz vsebine zapisnika naroka dne 8. 5. 2023 (r. št. 93) ne izhaja. Izpodbijani sklep razlogov o tem predlogu CSD Celje ne vsebuje. Prav tako ne razlogov, ki bi utemeljevali začasno določitev izvajanja stikov brez nadzora CSD.

9Pritožbeno sodišče glede na podlagi zgoraj povzetih razlogov zaključuje, da izrek izpodbijanega sklepa, ki začasno določa stike brez nadzora CSD, nasprotuje njegovim razlogom, s katerimi sodišče prve stopnje utemeljuje nujnost nadaljnjih stikov pod nadzorom CSD. Poleg tega izpodbijani sklep nima razlogov, zakaj so izpolnjeni pogoji za začasno določitev stikov brez nadzora CSD.

Sodišče prve stopnje je s tem zagrešilo procesno kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 42. členom ZNP-1, kar pritožbenemu sodišču nalaga razveljavitev izpodbijanega sklep v točkah od II. do XII. izreka in v tem obsegu vrnitev zadev v novo odločanje (prvi odstavek 354. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 42. členom ZNP-1). Do ostalih pritožbenih navedb se pritožbenemu sodišču zato ni bilo treba izrekati.