VSRS Sklep Cp 25/2023

I. Pritožba se, kolikor se izpodbijani sklep nanaša na razveljavitev I. točke sklepa sodišča prve stopnje, zavrže, v preostalem pa se zavrne in se v tem delu odločitev višjega sodišča potrdi.

II. Odločitev o stroških postopka se pridrži za končno odločbo.

1Tožnik je 14. 10. 2019 vložil tožbo, s katero je zahteval razveljavitev dednega dogovora (primarni zahtevek). Na naroku 14. 7. 2021 je vložil še podredni tožbeni zahtevek, s katerim je zahteval ugotovitev njegove ničnosti.

2Sodišče prve stopnje je tožbo glede primarnega tožbenega zahtevka zavrglo (I. točka izreka), podredni tožbeni zahtevek pa je zavrnilo (II. točka izreka). Tožniku je naložilo plačilo pravdnih stroškov, ki so nastali tožencema (III. točka izreka).

3Višje sodišče je tožnikovi pritožbi ugodilo in je odločbo prvostopenjskega sodišča razveljavilo ter mu zadevo vrnilo v nov postopek (I. točka izreka). Odločitev o pritožbenih stroških je pridržalo za končno odločitev (II. točka izreka). Obenem je odredilo, da se sojenje opravi pred drugim sodnikom (III. točka izreka).

4Toženca vlagata pravočasno pritožbo po 357.a členu ZPP. Kot bistveno navajata, da odločitev višjega sodišča po nepotrebnem podaljšuje postopek, kar je v pritožbi izpostavil tudi tožnik. Sodišče druge stopnje bi lahko kršitev odpravilo sámo. Tožnik v pritožbi ni navedel, zakaj bi bila odločitev zaradi ugotovljene kršitve nepravilna. Ponovljeni postopek ni namenjen temu, da bo tožnik v njem predlagal dokaze, ki jih prej ni. Stavek, ki ga zapiše višje sodišče, da je sodišče prve stopnje tožbo zavrglo, zato je ni vsebinsko obravnavalo, je nesmiseln, saj ob tem ni preverilo, ali jo je zavrglo upravičeno. Tožnikovi pritožbeni razlogi ne pomenijo razlogov, zaradi katerih bi bila izpodbijana odločitev lahko drugačna. Pravočasnost tožbe je torej vprašanje, o katerem bi višje sodišče, da bi preprečilo nepotrebno zavlačevanje postopka, lahko odločilo sámo, če bi se poglobilo v razloge prvostopenjskega sodišča. V zvezi s podrednim zahtevkom navaja, da bi višje sodišče o njem prav tako lahko odločilo sámo, saj tak zahtevek ni dopusten; dedni dogovor je mogoče izpodbijati samo z izrednimi pravnimi sredstvi (II Ips 378/2011). Predlagata razveljavitev izpodbijanega sklepa.

5Tožnik je na pritožbo odgovoril in predlaga njeno zavrženje.

6Pritožba delno ni dovoljena, v preostalem ni utemeljena.

7Po 357.a členu ZPP je zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe in vrnitvi zadeve sodišču prve stopnje dovoljena pritožba. Namen te določbe je zagotoviti učinkovito uresničevanje ustavne pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, ki bi bila lahko ogrožena, kadar sodišče druge stopnje ne odloči dokončno, čeprav bi glede na procesne okoliščine primera to lahko storilo.¹

8Ni dvoma, da je v obravnavanem primeru pritožba dopustna zoper tisti del drugostopenjskega sklepa, s katerim je to razveljavilo sodbo sodišča prve stopnje (ta se nanaša na podredni zahtevek). Ker prvi odstavek 357.a člen ZPP izrecno omenja le razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje, je treba najprej pretehtati, ali se določba lahko nanaša tudi sklep sodišča prve stopnje (odločitev o primarnem zahtevku), pri čemer dejstvo, da je pritožniku s pravnim poukom pritožbo zoper svoj sklep v celoti brez pomisleka »podelilo« pritožbeno sodišče, na to ne vpliva.²

9S problemom (razširjujoče) razlage razveljavitvenega sklepa se je Vrhovno sodišče soočilo že večkrat. V zadevi Cp 13/2018 z dne 7. 5. 2018 je prvič presodilo, da je pritožba po 357. a členu ZPP dovoljena tudi v primerih, ko so končni sklepi v nepravdnem postopku po svojem smislu v bistvenem enaki kot sodbe ter bi se brez slehernega pravnega zadržka lahko tako tudi imenovali.³ Tako naravo je izrecno priznalo tudi sklepom, izdanim po Zakonu o izvrševanju kazenskih sankcij.⁴ Drugače je, ko gre za sklepe, izdane v pravdnem postopku (npr. procesne sklepe o oprostitvi plačila sodnih taks, o odmeri in naložitvi izvedenine ter podobno), ali za sklepe, izdane v postopku izvršbe in zavarovanja.⁵ Ob zadnjem tovrstnem soočenju je Vrhovno sodišče odločilo, da v postopku vrnitve otroka po Konvenciji o civilnopravnih vidikih mednarodnega protipravnega odvzema otrok pritožba po 357.a členu ZPP ni predvidena in zato ni dovoljena.⁶ Iz dosedanje prakse je tako mogoče izluščiti stališče Vrhovnega sodišča, da je pritožba proti razveljavitvenemu sklepu višjega sodišča, s katerim to razveljavi sklep sodišča prve stopnje, mogoča le, če gre za vsebinsko (končno) odločitev in če hkrati sklep ni izdan neposredno po določbah ZPP. Tudi obravnavani primer ni tak, da bi moralo Vrhovno sodišče od te prakse odstopiti, sklep po vsebini izenačiti s sodbo ter dopustiti to posebno pravno sredstvo.

10ZPP iz leta 1999 je v primerjavi s prejšnjim (iz leta 1977) tožbo za razveljavitev sodne poravnave uredil kot izredno pravno sredstvo. Ne gre torej za tožbo v navadnem civilnopravnem sporu. Gre za posebno vrsto tožbe, t. i. procesnopravno tožbo, ki je tožba le po nazivu, po vsebini pa gre za izredno pravno sredstvo.⁷ ZPP za postopek s tožbo za razveljavitev sodne poravnave napotuje na uporabo določb o obnovi postopka (peti odstavek 393. člena ZPP). Odločba, ki jo o takšni tožbi izda sodišče, je vselej sklep.⁸ Je pa odločitev lahko bodisi procesne narave o zavrženju po prvem odstavku 398. člena ZPP bodisi meritorne o zavrnitvi tožbe oziroma dovolitvi tožbe in razveljavitvi sodne poravnave, izdane v prejšnjem postopku, po 400. členu ZPP.⁹

11Sodišče prve stopnje je tožbo glede primarnega zahtevka zavrglo. To je storilo, ker je presodilo, da je tožnik zamudil subjektivni rok za vložitev take tožbe (9. in 10. točka obrazložitve). Ne gre torej za vsebinsko, temveč izključno za procesno odločitev – za presojo roka oziroma (ne)pravočasnosti te posebne vrste izrednega pravnega sredstva. Ker je tak sklep lahko le procesne narave,¹⁰ se kljub odsotnosti razlogov višjega sodišča o (ne)pravilnosti teh ugotovitev sodišča prve stopnje, Vrhovno sodišče ne more opredeliti, ali je bila razveljavitev pritožbenega sodišča na mestu ali ne. Pritožba proti sklepu, s katerim je višje sodišče razveljavilo odločitev prvostopenjska sodišča o zavrženju tožbe za razveljavitev sodne poravnave zaradi zamude subjektivnega roka, namreč ni dovoljena, zato jo je Vrhovno sodišče v tem delu zavrglo (1. točka 365. člena ZPP).

12Odločitev višjega sodišča o razveljavitvi sodbe, ki se nanaša na podredni zahtevek, je logična posledica odločitve o razveljavitvi odločitve o primarnem zahtevku. Dokler ni odločeno o primarnem zahtevku (in odločitev o njem je po odločitvi višjega sodišča »odprta«), o podrednem ni mogoče odločati. Vrhovno sodišče je zato pritožbo, kolikor se nanaša na podredni zahtevek, zavrnilo in sklep sodišča druge stopnje v tem delu potrdilo (peti odstavek 357.a člena ZPP).

13Odločitev o stroških se pridrži za končno odločitev (četrti odstavek 163. člena ZPP).

¹ Primerjaj sklep VS RS Cp 33/2022 z dne 11. 1. 2023.
² Pravni pouk sam po sebi pravice do pravnega sredstva ne zagotavlja, saj gre pravica do pritožbe upravičencu na podlagi samega zakona. Če na podlagi zakona pritožba ni dovoljena, sodišče nižje stopnje z napačnim pravnim poukom stranki ne more dati pravice do pritožbe. Tako VS RS v sklepu Cp 36/2018 z dne 28. 3. 2019.
³ Primerjaj sklepa VS RS Cp 29/2018 z dne 13. 9. 2018.
⁴ Sklep VS RS Cp 36/2018 in v njem navedene druge odločbe VS RS.
⁵ Npr. sklep VS RS 30/2018 z dne 4. 10. 2018. Glej tudi zadevo Cp 15/2018, v kateri je Vrhovno sodišče zavrglo pritožbo zoper razveljavitveni sklep, izdan v postopku odločanja o ukrepih za preprečevanje nasilja po Zakonu o preprečevanju nasilja v družini, ker je presodilo, da so sklepi v teh postopkih bistveno podobni sklepom, izdanim v postopku odločanja o začasnih odredbah, in zato nimajo narave sodbe.
⁶ Sklep VS RS Cp 6/2023 z dne 1. 2. 2023.
⁷ Galič, A., Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 2. knjiga, GV Založba, stran 119 in 120.
⁸ Tako izrecno Vrhovno sodišče v sodbi II Ips 1274/2008 z dne 28. 10. 2010.
⁹ Ibidem.
¹⁰ Podobno kot sklep, s katerim je sodišče tožbo zavrglo zaradi pomanjkanja pravnega interesa, Vrhovno sodišče pa je pojasnilo, da tak sklep pa ne pomeni meritorne odločitve in ni ekvivalenten sodbi. Sklep VS RS Cpg 1/2019 z dne 19. 2. 2019.