VSL Sklep II Cp 384/2023

Pritožbam se ugodi, izpodbijani sklep o dedovanju se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

1Z izpodbijanim sklepom o dedovanju je sodišče prve stopnje v točki I.1. izreka ugotovilo, da zapuščina po do sedaj znanih podatkih obsega: parcelo ID 0000 486 v vrednosti po podatkih GURS-a 1.448,00 EUR in parcelo ID 0000 485 v vrednosti po podatkih GURS-a 3.562,00 EUR. V točki I.2. izreka je ugotovilo, da zapustnik oporoke ni naredil, zato sledi zakonito dedovanje, ki so ga deležni zakoniti dediči, ki so našteti v tej točki izreka. Nadalje je ugotovilo, kateri dediči so se dedovanju odpovedali in kateri so se odpovedali v korist dedinje A. A. in kateri v korist dedinje A. B. V točki II izreka je razglasilo dediče po pokojnem B. B. iz naslova zakonitega dedovanja, kot izhajajo iz te točke izreka in v točki III izreka odredilo, da bo po uradni dolžnosti podalo v zemljiško knjigo predlog za vknjižbo lastninske pravice pri nepremičninah, last zapustnika, na ime dedičev.

2Zoper ta sklep so se pritožili dediči C. C., D. D. in A. B.

3Dedič C. C. v pritožbi navaja, da se je dediščini odpovedal dne 21.3.2019. Izjavo je poslal na urad.ojdom@sodisce.si (21.3.2019, 19:34). Ne ve, kako je prišlo do napake, ker se je dedovanju odpovedal.

4Dedič D. D. v pritožbi navaja, da se je dednemu deležu odpovedal in ne ve, zakaj je dobil sklep o dedovanju. Ugovarja tudi zoper plačilni nalog z dne 10.11.2022.

5Dedinja A. B. se pritožuje zoper sklep o dedovanju iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in glede na dejstvo, da zapustnik ni zapustil drugega premoženja, začeti zapuščinski postopek ustavi. Navaja, da je v točki I izreka sodišče ugotovilo, da v zapuščino po pokojnem B. B., rojenem ...1860, umrlim ...1948, spadata nepremičnini v k. o. X, parcela 485 in 486. Ugotovitev sodišča je napačna, saj iz vpogleda v zemljiško knjigo izhaja, da sta solastnika navedenih nepremičnin pritožnica A. B. in C. B., rojen ... 1939 (slednji je pokojni mož pritožnice), vsak v deležu do ½. Iz zgodovinskega izpiska iz zemljiške knjige je razvidno, da je zapustnik B. B. predmetni nepremičnini pridobil na podlagi kupne pogodbe z dne 13.9.1915 v zvezi s pooblastilom z dne 27.8.1915. Iz prepisa navedene pogodbe je razvidno, da je predhodno navedeno pogodbo s prodajalcem E. E. sklenil zapustnik in ne D. B. kot izhaja iz zgodovinskega izpiska. Očitno je prišlo do pisne pomote pri prenosu podatkov iz ročne zemljiške knjige v elektronsko zemljiško knjigo, kar je v točki 1 obrazložitve pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje. Zapustnik je predmetni nepremičnini na podlagi izročilne pogodbe z dne 19.2.1924 ter zapisnika o darilni in izročilni pogodbi z dne 24.4.1947 prenesel na svojega sina E. B. in snaho F. B., na vsakega do ½. Slednja pa sta svoje nepremičnine, med drugim tudi parceli 485 in 486 na podlagi izročilne pogodbe z dne 13.9.1965 prenesla na svojega sina C. B. in njegovo ženo A. B. Vknjižbe lastninske pravice po predhodno navedenih listinah pri predmetnih nepremičninah niso bile izvedene, zato je pritožnica kot predlagateljica po pooblaščeni notarki dne 1.6.2021 vložila predlog za vknjižbo lastninske pravice na podlagi verige predhodno navedenih listin, Okrajno sodišče v Murski Soboti pa je v zemljiškoknjižnem postopku opr. št. Dn 121265/2021 dne 10.6.2021 izdalo pravilni sklep, s katerim je dovolilo predlagano vknjižbo. Pritožnica in njena hči A. A. sta na zapuščinski obravnavi dne 15.6.2015 (zapisnika katere pa nista prejeli) sodišče tudi opozorili, da predmetni nepremičnini ne spadata v zapuščino in tudi predložili kopijo zapisnika o darilni in izročilni pogodbi z dne 24.4.1947, vendar sodišče listine ni upoštevalo. Glede na navedeno ti dve parceli ne spadata v zapuščino po pokojnem zapustniku, zato je sodišče napačno ugotovilo obseg zapuščine. Nenazadnje pa je izpodbijani sklep tudi neizvršljiv. Načelo pravnega prednika določa, da so vpisi dovoljeni v korist osebe, v korist katere učinkuje listina, ki je podlaga za vpis. Vpisi pa so dovoljeni proti osebi, proti kateri učinkuje listina, ki je podlaga za vpis, in ki je v zemljiški knjigi vpisana kot imetnik pravice, na katero se vpis nanaša, kar pa sta v konkretnem primeru pritožnica in njen pokojni mož C. B., rojen .... 1939 in ne zapustnik.

6Ostali dediči na pritožbe niso odgovorili.

7Pritožbe so utemeljene.

8A. B. v pritožbi utemeljeno navaja, da sta pri nepremičninah ID znak parcela 0000 485 in ID znak parcela 0000 486 kot solastnika vknjižena pritožnica A. B. in C. B. (njen pokojni mož, rojen leta 1939), do vpisa pa je prišlo na podlagi listin, ki jih pritožnica navaja v pritožbi. Zapustnik B. B. (rojen 1860, umrl 1948) v zemljiški knjigi ni vknjižen kot lastnik spornih dveh nepremičnin. Pritožbenemu sodišču zato ni jasno, na kakšni podlagi je sodišče prve stopnje B. B. (rojenega 1860) še štelo kot lastnika spornih nepremičnin. Sodišče prve stopnje sicer v točki 1 obrazložitve navaja, da vpis v zemljiški knjigi ne ustreza ročno vodeni zemljiški knjigi in da je pri vnosu v elektronsko zemljiško knjigo prišlo do pomotnega vpisa, pri čemer pa pritožbeno sodišče te navedbe ne more preizkusiti, saj ni podrobneje obrazložena. Pritožnica tudi utemeljeno navaja, da na podlagi izdanega sklepa o dedovanju ne bo mogoč vpis v zemljiško knjigo, saj pokojni B. B. ni več vpisan v zemljiški knjigi kot lastnik spornih nepremičnin. Pritožbeno sodišče razume obrazložitev sodišča prve stopnje o pravopisni pomoti glede zapisa imena D. B. namesto B. B. (rojen 1860), ne pa tudi obrazložitve o pomotnem vpisu pritožnice in njenega pokojnega moža v elektronsko zemljiško knjigo.

9D. D. v pritožbi utemeljeno navaja, da se je odpovedal dediščini z izjavo z dne 27.5.2015 (list. št. 202 spisa). Zato je v izpodbijanem sklepu o dedovanju napačno naveden kot dedič.

10C. C. v pritožbi navaja, da se je dediščini odpovedal dne 21.3.2019, izjavo o tem pa je poslal po elektronski pošti na urad sodišča. V spisu D 45/2014 njegovega sporočila ni, zato pritožbeno sodišče resničnosti njegove navedbe ne more presoditi. V ponovljenem postopku bo moral C. C. svojo izjavo o odpovedi dedovanju poslati s pisno vlogo, ki bo lastnoročno podpisana, le takšno vlogo lahko sodišče prve stopnje pri svoji odločitvi upošteva.

11Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbam dedičev ugodilo, izpodbijani sklep o dedovanju razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi z 163. členom Zakona o dedovanju - ZD). V novem postopku naj sodišče prve stopnje pojasni del obrazložitve o pomotnem vpisu pritožnice in njenega pokojnega moža v elektronsko zemljiško knjigo, če bo pri tej obrazložitvi še vztrajalo. Sicer pa naj med dediči razčisti, ali glede na vpis v zemljiško knjigo kateri od dedičev sploh vztraja pri tem, da navedeni nepremičnini spadata v zapuščino po pokojnem B. B. (rojenem 1860). Če bo to med dediči sporno, bo potrebna napotitev na pravdo (212. člen Zakona o dedovanju – ZD).