UPRS Sodba II U 82/2023-6

I. Tožbi se ugodi. Odločba Okrožnega sodišča v Murski Soboti št. Bpp 26/2023-7 z dne 24. 2. 2023 se odpravi ter se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR, v roku 15 dni od vročitve te sodbe.

Iz izpodbijane odločbe

1Z izpodbijano odločbo je Organ za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Murski Soboti (v nadaljevanju: Organ za BPP) kot neutemeljeno zavrnil prošnjo tožeče stranke za dodelitev brezplačne pravne pomoči za zastopanje v kazenski zadevi Okrajnega sodišča v Lendavi opr. št. I K 34147/2022 in odločil, da se tožeči stranki brezplačna pravna pomoč ne dodeli.

2V obrazložitvi odločbe je Organ za BPP navedel določila Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju: ZBPP), v skladu s katerimi morata biti v postopku odločanja o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči kumulativno izpolnjena tako materialno-premoženjski kot tudi vsebinski pogoj. Brezplačna pravna pomoč, se na podlagi prvega odstavka 27. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre) v zvezi s 14. členom ZBPP, ne dodeli samski osebi ali družini, ki ima prihranke oziroma premoženje, ki dosega ali presega višino 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka, kar znaša, upoštevaje vrednost osnovnega zneska minimalnega dohodka (421,89 EUR), 20.250,72 EUR.

3Po vpogledu v evidence Geodetske uprave Republike Slovenije (v nadaljevanju: GURS) ter v zemljiškoknjižni izpis je Organ za BPP ugotovil, da je tožeča stranka med drugim do deleža 1/2 solastnica več nepremičnin, in sicer parcele št. 556/1, k.o. ..., na kateri se nahaja stavba št. ..., vrednosti 26.940,00 EUR, ki v naravi predstavlja vinsko klet in zidanico na naslovu ..., in stavba št. ..., vrednosti 39.684,00 EUR, ki v naravi predstavlja stanovanje v enostanovanjski stavbi na naslovu ... Tožeča stranka je do deleža 1/2 tudi solastnica parcele št. 565/1, k.o. ..., na kateri se nahaja stavba št. ... v vrednosti 17.040 EUR, ki v naravi predstavlja vinsko klet in zidanico na naslovu ..., in parcele št. 566/2, k.o. ..., na kateri se nahaja stavba št. ..., vrednosti 43.540,00 EUR, ki v naravi predstavlja stanovanje v enostanovanjski stavbi na naslovu ... Upoštevaje 1. točko prvega odstavka 18. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (v nadaljevanju: ZUPJS), ki se smiselno uporablja na podlagi 14. člena ZBPP, in ki določa, da se kot premoženje ne šteje stanovanje, v kateri oseba dejansko prebiva in ima prijavljeno stalno prebivališče, katerega vrednost ne presega ali dosega višine 120.000,00 EUR, se delež tožeče stranke na navedenih nepremičninah upošteva kot njeno premoženje. Skupna vrednost navedenih nepremičnin znaša 127.205,00 EUR, kar pomeni, da znaša delež tožeče stranke 63.602,50 EUR. Ker ta znesek presega 20.250,72 EUR, tožeča stranka po ugotovitvi Organa za BPP ne izpolnjuje materialno-premoženjskega pogoja po določbah ZBPP, zaradi česar je organ njeno prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči kot neutemeljeno zavrnil.

Tožbene navedbe

4Zoper navedeno odločitev je tožeča stranka vložila tožbo v upravnem sporu, v kateri Organu za BPP očita, da je dejansko stanje ugotovil nepravilno.

5Kot pojasnjuje, ima z A. A. v solasti tri zemljišča (s parc. št. 556/1, 565/1 in 566/2, vse k.o. ...), nima pa v solasti stavb, ki stojita na navedenih zemljiščih. Stavbi (to je stavba št. ... na naslovu ..., ki stoji na zemljišču s parc. št. 556/1 in stavba št. ... na naslovu ..., ki stoji na zemljiščih s parc. št. 565/1 in 566/2) sta namreč na podlagi ustanovljene stavbne pravice (št. ID ... in št. ID ...) v lasti družbe B., d. o. o. Ker stavbi, ki jih Organ za BPP navaja v obrazložitvi odločbe, ne predstavljajo premoženja tožeče stranke, njune vrednosti Organ za BPP, pri ugotavljanju premoženjskega stanja tožeče stranke, ne bi smel upoštevati.

6Da stavbna pravica na navedenih zemljiščih ni prenehala, izhaja iz izpiskov zemljiške knjige, ki jih je predložila tožeča stranka, iz katerih je razvidna vknjižba začasne odredbe, s katero se A. A. prepoveduje vpis v zemljiško knjigo, na podlagi katerega bi stavbna pravica prenehala. Ker po določbi prvega odstavka 260. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju: SPZ) stavbna pravica preneha z izbrisom iz zemljiške knjige, stavbna pravica na navedenih zemljiščih še zmeraj velja.

7Ker je Organ za BPP pri ugotavljanju premoženjskega stanja tožeče stranke nepravilno uporabil določbe ZBPP, ko je upošteval vrednosti stavb, ki so ustanovljene v okviru stavbne pravice, tožeča stranka sodišču predlaga, da tožbi ugodi in izpodbijano odločbo odpravi ter vrne zadevo v ponovno odločanje. Zahteva tudi povračilo stroškov postopka skupaj z DDV.

8Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, sodišču pa je poslala upravni spis.

Sodna presoja

K točki I izreka:

9Tožba je utemeljena.

10Med strankama v postopku je sporno, ali je Organ za BPP pravilno ugotovil premoženjsko stanje tožeče stranke, ki predstavlja po zakonu enega od pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Kot ključno za odločitev o zavrnitvi strankine prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči je namreč organ štel ugotovljeno vrednost solastnega deleža tožeče stranke na nepremičninah s parc. št. 556/1, 565/1 in 566/2, vse k.o. ..., na katerih se nahajajo objekti, za katere tožeča stranka zatrjuje, da zaradi ustanovljene stavbne pravice drugega subjekta niso v njeni solasti in da jih zato organ pri odločanju ne bi smel upoštevati.

11Organ za BPP, v skladu z določbo tretjega odstavka 11. člena ZBPP in ustaljeno sodno prakso, pravilno ugotavlja, da mora biti za dodelitev brezplačne pravne pomoči poleg vsebinskega oziroma objektivnega pogoja izpolnjen tudi finančni oziroma materialni pogoj. Materialni položaj prosilca in njegove družine se ugotavlja glede na dohodke in premoženje prosilca ter dohodke in premoženje oseb, ki se za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev poleg prosilca upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (prvi odstavek 14. člena ZBPP), pri tem pa se uporabljajo določbe zakona, ki ureja socialnovarstvene prejemke, o načinu ugotavljanja materialnega položaja oseb pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči (drugi odstavek 14. člena ZBPP). Skladno z navedenim je zato pri ugotavljanju premoženja prosilca in njegovih družinskih članov, treba izhajati iz določbe 17. člena ZUPJS, ki določa, da se v premoženje osebe šteje nepremično premoženje, osebna in druga vozila, vodna plovila, lastniški deleži gospodarskih družb ali zadrug, vrednostni papirji, denarna sredstva na transakcijskem ali drugem računu, hranilne vloge in druga denarna sredstva po izjavi posameznika ter drugo premično premoženje. Ob upoštevanju prvega odstavka 27. člena ZSVarPre se brezplačna pravna pomoč ne odobri osebi, kolikor prej navedeno premoženje dosega ali presega višino 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka za posameznega prosilca oziroma za njegovo družino kot celoto, ne glede na število družinskih članov. Ker je v času izdaje izpodbijane odločbe osnovni znesek minimalnega dohodka znašal 421,89 EUR,¹ je Organ za BPP pravilno ugotovil, da je njegov 48-kratnik v tem času znašal 20.250,72 EUR, kar predstavlja cenzus premoženja, do katerega se je še lahko odobrila brezplačna pravna pomoč.

12Med strankama ni sporno, da je tožeča stranka v deležu ½ solastnica zemljišč s parc. št. 556/1, 565/1 in 566/2, vse k.o. ... Sporno pa je, ali je glede na stanje v zemljiški knjigi tudi solastnica objektov, ki stojijo na teh zemljiščih. Če bi bilo ugotovljeno, da so objekti na podlagi ustanovljene stavbne pravice v lasti druge osebe (in torej ne tožeče stranke kot solastnice zemljišč, na katerih objekti stojijo), vrednosti teh objektov Organ za BPP po določbi 14. člena ZBPP pri odločanju o dodelitvi brezplačne pravne pomoči ne bi smel upoštevati. Stavbna pravica namreč pomeni pravico imeti v lasti zgrajeno zgradbo nad ali pod tujo nepremičnino (prvi odstavek 256. člena SPZ), kar predstavlja izjemo od načela povezanosti zemljišča in objekta na njem (lat. superficies solo cedit), v skladu s katerim je lastnik zemljišča tudi lastnik vsega, kar je z zemljiščem trajno spojeno.

13Tožeča stranka svojo trditev, da kljub solastništvu zemljišč ni solastnica objektov na teh zemljiščih, dokazuje z izpiski iz zemljiške knjige. Iz omenjenih izpiskov izhaja, da je na zemljiščih v njeni solasti, kljub poteku časa, za katerega je bila na teh zemljiščih v korist družbe B., d. o. o. ustanovljena stavbna pravica (do 31. 12. 2020), ta stvarnopravna pravica v zemljiški knjigi zaradi začasne odredbe v zadevi opr. št. P 16/2020 (ki prepoveduje njen izbris), še zmeraj vpisana in torej veljavna.

14Po izrecni določbi prvega odstavka 260. člena SPZ, na katero v tožbi utemeljeno opozarja tožeča stranka, stavbna pravica preneha (šele) z izbrisom iz zemljiške knjige. Zgradba postane tako po prvem odstavku 263. člena SPZ sestavina nepremičnine (in torej last lastnika zemljišča) šele s prenehanjem stavbne pravice, torej z njenim izbrisom iz zemljiške knjige. Ker je torej izbris stavbne pravice iz zemljiške knjige po svoji naravi konstitutiven,² stavbna pravica v obravnavani zadevi po presoji sodišča ni prenehala že s potekom časa, za katerega je bila ustanovljena, če ob tem iz zemljiške knjige ni bila tudi izbrisana.

15Do te okoliščine (to je do vprašanja obstoja stavbne pravice in s tem povezanega vprašanja lastništva objektov na zemljiščih v solasti stranke), ki je ključna za presojo, ali tožeča stranka izpolnjuje premoženjski pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči, se Organ za BPP v izpodbijani odločbi ni opredelil, stranka pa pred izdajo odločbe tudi ni imela možnosti ugovarjati ugotovitvam organa in dokazovati, da objekti na zemljiščih niso v njeni solasti.

16Zaradi nepravilno oziroma nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja ter kršitve pravil postopka (stranki ni bila dana možnost izjave o dejstvih, pomembnih za odločitev) je sodišče tožbi na podlagi 2. in 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1) ugodilo in izpodbijano odločbo vrnilo Organu za BPP v ponovno odločanje. Kolikor bo Organ za BPP v ponovljenem postopku, upoštevaje mnenje sodišča, ugotovil, da je v času odločanja stavbna pravica v zemljiški knjigi še zmeraj vpisana v korist druge osebe, vrednosti stavb na zemljiščih v solasti tožeče stranke pri odločanju ne bo smel upoštevati.

17Sodišče je v zadevi odločilo na seji, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta ter upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti na podlagi prvega odstavka 64. člena ZUS-1, v upravnem sporu pa tudi ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom (1. alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

K točki II izreka:

18V skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 je tožena stranka dolžna tožeči stranki, ki je v postopku uspela, povrniti stroške postopka. Po določilu drugega odstavka 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu je tožeča stranka, ki jo je v postopku zastopal odvetnik, zadeva pa je bila rešena na seji, upravičena do povrnitve stroškov postopka v višini 285,00 EUR. Te stroške je sodišče skupaj z zneskom DDV v skupni višini 347,70 EUR naložilo v plačilo toženi stranki, kot izhaja to iz izreka sodbe.

¹ Točka II Sklepa o usklajenih višinah transferjev, ki so določeni v nominalnih zneskih ter o odstotku uskladitve drugih transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji (Ur. l. 17/22).
² Tako tudi Višje sodišče v Mariboru, sklep opr. št. I Ip 636/2021-1 z dne 22. 12. 2021.