VSL Sklep I Ip 1405/2022

I. Pritožbama se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo:

„I. Dolžnica A. je na podlagi pravnomočnega sklepa Okrajnega sodišča v Kranju P 350/2015 z dne 11. 11. 2016 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 378/2017 z dne 31. 5. 2017 v roku 15 dni od vročitve tega sklepa dolžna:

- na mestu, ki je na skici A14, ki je priloga sklepa Okrajnega sodišča v Kranju P 350/2015 z dne 11. 11. 2016, označen kot „B“ na „poti vlaka 3“, popraviti vse prečne kanale v stanje, kot so bili pred motilnim dejanjem, da bodo služili namenu kot pred posegom.

II. V primeru, da dolžnica v danem roku navedene obveznosti ne bo izpolnila, je dolžna upniku za vsak dan zamude od dneva, ko izteče rok, določen v I. točki izreka tega sklepa, plačati 50,00 EUR sodnih penalov.

III. Predlog upnika se zavrne v delu, ki se nanaša na obveznost ponovno nasuti prečni prekop čez pot, tako da bo vzpostavljena pot, ki je na skici A14, ki je priloga sklepa Okrajnega sodišča v Kranju P 350/2015 z dne 11. 11. 2016, označena kot „pot vlaka 3“, in sicer na delu „presekana pot“, kot je bila do 2. 11. 2015.

IV. Upnik je dolžan dolžnici v 8 dneh plačati 296,07 EUR izvršilnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po poteku roka za njihovo prostovoljno plačilo do plačila.“

2Zoper III. in IV. točko izreka sklepa se pravočasno po pooblaščenki pritožuje upnik, ki predlaga razveljavitev izpodbijanega dela sklepa in vrnitev zadeve v nov postopek sodišču prve stopnje. Priglaša tudi stroške pritožbenega postopka.

3Dolžnica v odgovoru na pritožbo upnika predlaga njeno zavrženje oziroma zavrnitev in priglaša stroške odgovora.

4Pravočasno pritožbo zoper I., II. in IV. točko izreka sklepa po pooblaščenki vlaga tudi dolžnica iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga spremembo sklepa tako, da se upnikov predlog zavrne, podredno pa njegovo razveljavitev in vrnitev zadeve v nov postopek odločanja sodišču prve stopnje. Priglaša tudi stroške pritožbenega postopka.

5Upnik v odgovoru na dolžničino pritožbo predlaga njeno zavrnitev in priglaša stroške odgovora.

6Pritožbi sta utemeljeni.

7Višje sodišče je sklep preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po določbi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), oba v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

8Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločalo o upnikovem predlogu za določitev sodnih penalov. Ob odločitvi se je v veliki meri oprlo na ugotovitve z naroka z dne 11. 10. 2021 na kraju samem, na katerem je bil opravljen ogled in zaslišane priče B. B., C. C. in D. D. Dolžnica v pritožbi v zvezi s tem utemeljeno opozarja, da je prišlo do kršitve načela neposrednosti sojenja, ker je navedeni narok vodila strokovna sodelavka, izpodbijani sklep pa je izdala sodnica, ki na naroku ni bila navzoča.

9Načelo neposrednosti je v ZPP, ki se na podlagi 15. člena ZIZ uporablja tudi v izvršilnem postopku, urejeno v 4. členu, ki pravi, da sodišče odloči o zahtevku na podlagi ustnega, neposrednega in javnega obravnavanja. Načelo sicer ni absolutno, saj omogoča odločanje o zahtevku tudi na podlagi pisno izvedenih pravdnih dejanj in na podlagi posredno izvedenih dokazov, vendar le, če tako določa zakon (npr. izvedba dokaza pred zaprošenim sodnikom...).

10Kot rečeno, sodišče v predmetni zadevi odloča o določitvi sodnih penalov. Sodni penali imajo materialnopravno podlago v 269. členu Obligacijskega zakonika, pogoje za njihovo uveljavljanje pa določa ZIZ v 212. členu. Kljub temu, da se o določitvi sodnih penalov sicer odloča v izvršilnem postopku, pa je postopek odločanja po svoji naravi soroden pravdnemu postopku. Če dolžnik niti v sklepu o naložitvi sodnih penalov dodatno določenem roku svoje nedenarne obveznosti iz izvršilnega naslova ne izpolni, namreč upnik v postopku naložitve sodnih penalov pridobi (še) izvršilni naslov za izterjavo denarne terjatve, to je dolžniku naloženih sodnih penalov (drugi odstavek 212. člena ZIZ). Iz tega razloga ZIZ v 6. členu, v katerem ureja sestavo sodišča, pristojnosti za odločanje o predlogu za določitev sodnih penalov strokovnim sodelavcem ne daje, saj je pri tem potrebno vsebinsko odločanje, ki je lahko glede na zahtevnost in pomen zaupano samo sodniku.

11V obravnavanem spisu je sklep o določitvi sodnih penalov in o delni zavrnitvi predloga za določitev sodnih penalov sicer izdala sodnica, kot je to predvideno v 6. členu ZIZ, vendar pa je odločitev sprejela na podlagi na naroku na kraju samem opravljenega ogleda in na istem naroku opravljenega zaslišanja prič, pri čemer je narok vodila in dokaze izvedla strokovna sodelavka, sodnica pa na tem naroku ni bila prisotna.

12Na tem mestu je najprej opozoriti, da v izvršilnem postopku ni mogoče uporabiti določb Zakona o sodiščih o pristojnostih strokovnih sodelavcev, na katere v pritožbi opozarja dolžnica, saj pristojnosti strokovnih sodelavcev v izvršilnem postopku kot lex specialis ureja ZIZ. Ta v četrtem odstavku 6. člena, na katerega se je oprlo sodišče prve stopnje, sicer res določa, da strokovni sodelavci lahko po pisni odredbi sodnika vodijo naroke, razen narokov za javne dražbe, vendar pa je tako določbo po oceni višjega sodišča treba razumeti oziroma razlagati restriktivno in tako, da pooblastilo za samostojno vodenje naroka brez prisotnosti sodnika velja le za primere, ko strokovni sodelavec potem lahko tudi samostojno odloči o zadevi. V nasprotnem primeru, torej kadar zakonskega pooblastila za sprejem odločitve strokovni sodelavec nima, pa vseeno brez prisotnosti sodnika vodi narok (glavno obravnavo) in izvaja dokaze, ki jih nato sodnik uporabi kot podlago za svojo odločitev, namreč pride do kršitve načela neposrednosti sojenja.

13Bistvo načela neposrednosti sojenja je v tem, da izda sodno odločbo tisti sodnik, ki je sodeloval na naroku, na katerem so stranke postavljale svoje trditve in na katerem je sodišče zlasti tudi izvajalo dokaze. Sodnik namreč lahko prosto presoja vrednost posameznih dokazil le tedaj, če sam neposredno sodeluje pri izvajanju dokazov, če je torej sam, s svojimi čutili (in ne pa prek posrednika) zaznal naravo in vsebino dokaznih sredstev. Le v takem primeru si lahko ustvari sliko o individualnostih oziroma posebnostih posameznega dokaza in si tudi ustvari subjektivno mnenje o zadevi, o kateri odloča.¹ Povedano drugače, pooblastilo strokovnemu sodelavcu, da po odredbi sodnika vodi narok v smislu četrtega odstavka 6. člena ZIZ, še ne pomeni, da lahko na podlagi tako izvedenega naroka potem končno odločitev o zadevi sprejme sodnik, ki na naroku ni bil navzoč, saj na tak način ni mogoče udejaniti načela neposrednosti oziroma na tak način tega načela ni dopustno prebiti.²

14Ker je torej izpodbijano odločitev sprejela sodnica, ki na naroku za obravnavo predloga za določitev sodnih penalov³, na katerem je strokovna sodelavka opravljala ogled in izvajala dokaze, ni sodelovala in tam niti ni bila prisotna, je prišlo do kršitve načela neposrednosti, na kar utemeljeno opozarja dolžnica v pritožbi, hkrati pa je sklep zaradi opisane napačne sestave sodišča pri odločanju obremenjen tudi s kršitvijo določb postopka iz 1. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, na katero višje sodišče pazi po uradni dolžnosti.

15Ker je že ugotovljena kršitev narekovala ugoditev pritožbam upnika in dolžnice, se višje sodišče do ostalih pritožbenih navedb ni posebej opredeljevalo, temveč je izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo v nov postopek sodišču prve stopnje (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), ki bo moralo po odpravi ugotovljene kršitve o predlogu za določitev sodnih penalov⁴ ponovno odločiti.

16Odločitev o stroških pritožbenega postopka se v skladu z določbo tretjega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pridrži za končno odločbo.

¹ Prim. Odločba Ustavnega sodišča RS Up-309/04-23 z dne 11. 10. 2006 in VSRS Sodba III Ips 4/2021 z dne 27. 7. 2021.Tako tudi Triva, S. in Dika, M.: Građansko Parnično Procesno Pravo, 7. izmijenjeno i dopunjeno izd., Narodne novine, 2004, str. 186.
² Prim. VSL sklep I Cpg 947/2007 z dne 15. 5. 2008, VSL Sodba II Cpg 617/2018 z dne 17. 9. 2018 in VSL Sklep I Cp 1816/2021 z dne 10. 11. 2021.
³ Slednji je glede na naravo postopka določitve sodnih penalov primerljiv z glavno obravnavo v pravdnem postopku.
⁴ Seveda le še v delu, v katerem o predlogu do sedaj še ni bilo pravnomočno odločeno.