VSM Sklep IV Kp 11365/2019

Pritožbama obdolženega A. A. in njegovega zagovornika se ugodi in sodba sodišča prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

1Z napadeno sodbo je sodišče prve stopnje obdolženega A. A. spoznalo za krivega storitve kaznivega dejanja zalezovanja po prvem odstavku 134.a člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) in mu po členih 57 in 58 ter 64 in 65 KZ-1 izreklo pogojno obsodbo z varstvenim nadzorom, v kateri mu je določilo kazen deset mesecev zapora s preizkusno dobo dveh let in ukrep varstvenega nadzora za čas dveh let, ob katerem se obdolžencu na podlagi 6., 7. in 8. točke tretjega odstavka 65. člena KZ-1 določijo naslednja navodila: obdolžencu se prepoveduje navezovanje neposrednih ali posrednih stikov z oškodovanko B. B., vključno z uporabo elektronskih komunikacijskih sredstev, obdolžencu se prepoveduje približevanje oškodovanki B. B. na razdaljo manjšo od 200 metrov, obdolžencu se prepoveduje dostop prebivališču oškodovanke B. B. na naslovu ... na razdalji 200 metrov. Med preizkusno dobo sme sodišče spremeniti ali odpraviti navodila po uradni dolžnosti, na predlog svetovalke oziroma svetovalca obsojenca. Varstveno nadzorstvo opravlja svetovalec, ki ga določi organ pristojen za probacijo. Če obdolženec med preizkusno dobo ne izpolnjuje navodil ali se izmika stikom s svetovalcem ali kako drugače krši osebni načrt, pripravljen v skladu z zakonom, ki ureja probacijo, ga sme sodišče posvariti, spremeniti navodila, podaljšati varstveno nadzorstvo tudi čez mejo določene preizkusne dobe za čas neizpolnjevanja navodil, izmikanja stikom ali drugačne kršitve posebnega načrta ali preklicati pogojno obsodbo in izreči kazen, ki je bila določena v pogojni obsodbi (prvi odstavek 67. člena KZ-1). Na podlagi drugega odstavka 105. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) je sodišče prve stopnje oškodovanko B. B. s celotnim premoženjskopravnim zahtevkom napotilo na pot civilne pravde ter jo na podlagi četrtega odstavka 95. člena ZKP oprostilo povrnitve stroškov kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, na podlagi prvega odstavka 94. člena ZKP pa ji je naložilo plačilo krivdno povzročenih stroškov vročanja sodnega pisanja v višini 61,54 EUR.

2Zoper takšno sodbo sta se pritožila:

- obdolženi A. A. iz vseh pritožbenih razlogov s predlogom pritožbenemu sodišču, da napadeno sodbo zavrže oziroma jo razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje;

in

- zagovornik obdolženega zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, odločbe o kazenskih sankcijah ter kršitve Ustave Republike Slovenije in Evropske konvencije za človekove pravice. Pritožbenemu sodišču predlaga, da obdolženca oprosti obtožbe oziroma sodbo sodišča prve stopnje razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje pred drugim sodnikom.

3Zagovornik obdolženca je pritožbenemu sodišču predlagal opravo javne seje, vendar je pritožbeno sodišče zaključilo, da navzočnost strank ni potrebna za razjasnitev stvari, prav tako pa sama predstavitev pritožbe pred senatom, ni razlog za opravo javne seje (člen 445 ZKP).

4Pregled zadeve pred pritožbenim sodiščem je pokazal naslednje:

5Obdolženi in zagovornik v pritožbah navajata, da je bila oškodovanka pravilno vabljena na narok za glavno obravnavo dne 22. 5. 2019, pa svojega izostanka ni opravičila, na narok pa ni prišla. Zato bi moralo sodišče prve stopnje že v začetku samega postopka zaključiti, da ni interesa oškodovanke nadaljevati navedeni kazenski postopek in bi moralo izdati zavrnilno sodbo oziroma ustaviti navedeni kazenski postopek. Kot navajata pritožbi, je oškodovanka šele po telefonskem pozivu njenega sina prišla na narok za glavno obravnavo z dvourno zamudo, pri čemer sodišče od nje ni zahtevalo nobenega opravičila in je glavno obravnavo opravilo.

6Pritožbeno sodišče soglaša s pritožbenimi navedbami obeh pritožnikov, saj v obravnavani zadevi sodišče prve stopnje ni raziskalo okoliščin v smeri ali so podani pogoji za opravo glavne obravnave tako za dne 22. 5. 2019, kakor tudi ne v nadaljevanju kazenskega postopka, ko je o obravnavani zadevi odločal drug sodnik. Kaznivo dejanje zalezovanja iz člena 134.a/I KZ-1 se začne na predlog, kot to izhaja iz tretjega odstavka istega člena. Iz podatkov kazenskega spisa dejansko izhaja to, kar navajata obe pritožbi. Iz zapisnika o glavni obravnavi za dne 22. 5. 2019 sicer uvodoma izhaja, da je na glavni obravnavi bila navzoča tudi oškodovanka B. B., vendar iz nadaljevanja glavne obravnave, ko je bil zaslišan kot priča C. C., izhaja, da oškodovanka na glavno obravnavo ni pristopila in se je v času glavne obravnave nahajala v službi ter bila zaslišana na koncu glavne obravnave, kar pritrjuje pritožbi obdolženega, da jo je na obravnavo poklical njen sin C. C. Iz navedenega sledi, da je sodišče prve stopnje opravilo glavno obravnavo dne 22. 5. 2019, čeprav nanjo ni pristopila oškodovanka, to okoliščino v zapisnik o glavni obravnavi ni vpisalo, oškodovanko pa tudi ni zaslišalo zakaj na glavno obravnavo, za katero je njen sin C. C. povedal, da je vabilo sprejela, ni pristopila. Prav iz navedenega pa po oceni pritožbenega sodišča, sodišče prve stopnje pred začetkom glavne obravnave ni razjasnilo okoliščin neprihoda oškodovanke na glavno obravnavo, kar bi vsekakor moralo glede na to, da gre za predlagalni delikt. Člen 306/III ZKP namreč določa, da če gre za kaznivo dejanje, ki se preganja na predlog, in oškodovanec, ki je bil v redu povabljen kot priča, ne pride na glavno obravnavo in svojega izostanka ne opraviči, se šteje, da je umaknil predlog za pregon. Prav te okoliščine pa sodišče prve stopnje sploh ni raziskovalo, zato bo to moralo storiti v ponovljenem postopku. Podrobno bo namreč moralo zaslišati oškodovanko v tej smeri, tudi glede pravnega pouka, ki ji je bil poslan skupaj z vabilom za glavno obravnavo za dne 22. 5. 2019 ter raziskati vse potrebno glede njenega neprihoda na glavno obravnavo, ki ga ni opravičila in kar vse bo moralo upoštevati pri ponovnem odločanju v obravnavani zadevi, da ne bo nobenega dvoma glede določb člena 306/III ZKP, na kar utemeljeno opozarja zagovornik v pritožbi.

7Sodišče prve stopnje je v nadaljevanju sojenja, ko je v obravnavani zadevi odločal drug sodnik, kot tisti dne 22. 5. 2019, sicer v napadeni sodbi zapisalo na ugovore zagovornika glede predloga oškodovanke za pregon, da je oškodovanka na glavni obravnavi bila prisotna, vendar takšna obrazložitev glede na zgoraj navedene neraziskane okoliščine, ne vzdrži. Oškodovankina prisotnost v nadaljevanju kazenskega postopka in prihod oškodovanke na glavno obravnavo 22. 5. 2019, ko se je ta že začela, nikakor ne odpravlja dvomov, ki jih utemeljeno navajata obe pritožbi glede pogojev za opravo glavne obravnave. V obravnavani zadevi je zato potrebno opraviti presojo izostanka oškodovanke v skladu z namenom določbe člena 306/III ZKP in presoditi, ali je podana presumpcija iz navedene določbe, glede na dejanske okoliščine primera, predvsem pa ugotoviti, zakaj ni pristopila na glavno obravnavo in zakaj svojega izostanka ni opravičila ter navedeno presojati iz vidika, ali je izkazala interes za kazenski pregon zoper obdolženca. Nič od navedenega sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi ni storilo, zato bo moralo slediti navodilom pritožbenega sodišča ter ugotoviti vse okoliščine izostanka oškodovanke iz glavne obravnave, ki morajo biti tudi jasno razvidne iz podatkov kazenskega spisa, kar v obravnavani zadevi ni primer. Izostanek oškodovanke iz naroka za glavno obravnavo bo potrebno presojati z vidika, ali je izkazala interes za začetek in nadaljevanje kazenskega pregona zoper obdolženca, saj glede na navedeno obstaja dvom o tej okoliščini. Na to opozarja tudi obdolženi v pritožbi, ko navaja, da oškodovanka ni pristopila niti na predobravnavni narok, čeprav je vabilo bilo izkazano. Pri tem pa je potrebno razlikovati fazo postopka predobravnavnega naroka in glavne obravnave, vendar to okoliščino, na katero opozarja obdolženi, ni spregledati.

8Iz navedenih razlogov, in ker sodišče prve stopnje zgoraj navedene okoliščine ni raziskalo, v napadeni sodbi pa tudi ni navedlo ustreznih razlogov glede izostanka oškodovanke iz glavne obravnave dne 22. 5. 2019, niti se ni ukvarjalo z vsebino zapisnika o navedeni glavni obravnavi, ki je sicer tudi v nasprotju s potekom glavne obravnave, kot že navedeno.

9Sodišče prve stopnje je z navedenim bistveno kršilo določbe kazenskega postopka iz 5. točke prvega odstavka 371. člena ZKP. Pritožbeno sodišče pa glede na zgoraj navedene razloge, ko niso raziskane okoliščine glede postopanja oškodovanke, kršitve iz člena 371/I-5 ZKP ni moglo samo odpraviti, saj bo to lahko odpravilo le sodišče prve stopnje, ko bo raziskalo navedene okoliščine in odpravilo vsakršni dvom glede procesne predpostavke za pregon, ki je potrebna pri predlagalnih deliktih (člen 52/I ZKP). Podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka ima za posledico razveljavitev prvostopne sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. V ponovljenem odločanju bo sodišče prve stopnje moralo odpraviti navedeno kršitev, pretehtati ostale pritožbene navedbe, s katerimi se pritožbeno sodišče glede na ugotovljene kršitve ni ukvarjalo in o zadevi ponovno odločiti. Pritožbeno sodišče ni sledilo predlogu zagovornika, da se v ponovljenem sojenju zadeva dodeli drugemu sodniku (člen 392/IV ZKP).