VSRS Sklep Cp 15/2023

Pritožba se zavrže.

Dosedanji potek postopka

1Pred Okrajnim sodiščem v Novem mestu se vodi zapuščinski postopek po pokojni A. A. D 443/1994. Pokojna je bila stara mati tožnic in prvih treh tožencev ter mati četrtega toženca. Zapuščinsko sodišče je prekinilo postopek in prvega in četrtega toženca ter drugo toženko napotilo na pravdo, da zahtevajo, da se v dedni delež tožnic in tretjega toženca vštejejo darila, ki jih je prejel njihov prednik B. B. Postopek se vodi pod opravilno številko P 60/2018. V pravdnem postopku P 60/2018 sta tožnici vložili nasprotno tožbo, ki je bila vpisana pod novo opravilno številko P 82/2020 in se obravnava s tem postopku.

2Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se nasprotna tožba v 1. in 2. točki zavrže (I. točka sklepa); da se iz postopka izloči obravnavanje 3. točke zahtevka iz nasprotne tožbe (podrednega zahtevka) (II. točka sklepa); in da Okrožno sodišče v Novem mestu ni stvarno pristojno za odločanje o podrednem zahtevku (III. točka sklepa).

3Sodišče druge stopnje je pritožbi tožnic delno, pritožbi četrtega toženca pa v celoti ugodilo, sklep sodišča prve stopnje v II. in III. točki razveljavilo ter zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek. Sicer je pritožbo tožnic zavrnilo in v izpodbijanem, a nerazveljavljenem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (I. točka izreka sklepa sodišča prve stopnje).

Razlogi sodišča druge stopnje

4Tožnici s primarnim zahtevkom zahtevata, naj se ugotovi, da prvi toženec in druga toženka nista zakonita dediča in concreto in tudi ne oporočna dediča, ki bi po zakonitem dedovanju prišla v poštev kot zakonita dediča po pokojni A. A., in da nista upravičena zahtevati vračunavanja daril v dedni delež dedičev po pokojni A. A. v skladu z 58. členom Zakona o dedovanju. S podrednim zahtevkom zahtevata, naj se ugotovi, da je zapustnica A. A. leta 1981 svojemu sinu – četrtemu tožencu podarila denarna sredstva v vrednosti polovice osebnega avtomobila Volkswagen Golf v višini 10.000 DEM, kar je polovica darila staršev četrtemu tožencu v višini 20.000 DEM. S tem ko je sodišče prve stopnje postopka o primarnem in podrejenem tožbenem zahtevku razdružilo v dve pravdi, je pogojno postavljeni podrejeni tožbeni zahtevek pretvorilo v nepogojni. To pomeni prekoračitev tožbenega zahtevka.

Pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje

5Zoper razveljavitveni del sklepa sodišča druge stopnje se pritožujeta tožnika. Menita, da bi kršitev lahko odpravilo oziroma dopolnilo postopek sodišče druge stopnje sámo, in predlagata, naj Vrhovno sodišče pritožbi ugodi, sklep v izpodbijanem delu razveljavi in zadevo v tem obsegu vrne sodišču druge stopnje v nadaljnji postopek z napotitvijo, naj ugotovi, ali so izpolnjeni pogoji za obravnavanje podrednega zahtevka v skladu z drugim odstavkom 192. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).

6Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Odločitev o pritožbi

7Pritožba ni dovoljena.

8ZPP-E je v prvem odstavku 357.a člena uvedel pritožbo zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe. Cilj navedenega pravnega sredstva je zagotoviti učinkovito sredstvo zoper procesno ravnanje sodišča druge stopnje, s katerim to ne odloči dokončno o zadevi, čeravno bi to glede na procesne okoliščine primera lahko storilo.

9Obravnavani procesni položaj se ne prilega prvemu odstavku 357.a člena ZPP. Sodišče druge stopnje s sklepom ni razveljavilo sodbe sodišča prve stopnje, ampak je razveljavilo procesna sklepa sodišča prve stopnje o razdružitvi postopka (tretji odstavek 300. člena ZPP) in stvarni nepristojnosti (prvi odstavek 30. člena ZPP). Pritožbeno sodišče postopka torej ni vodilo v skladu z določbami 25. poglavja ZPP, ki se nanašajo na pritožbo zoper sodbo (333. - 362. člen ZPP), marveč v skladu s procesnimi določbami, ki urejajo pritožbo zoper sklep (363. - 366.a člen ZPP). Procesna pooblastila pritožbenega sodišča v enem in drugem primeru niso enaka. ZPP v primeru pritožbe zoper sklep tako na primer ne predvideva, da bi moralo pritožbeno sodišče opraviti pritožbeno obravnavo ter tudi ne zamejuje možnosti pritožbenega sodišča, da odločbo sodišča prve stopnje razveljavi (3. točka 365. člena ZPP).

10Ker je sodišče druge stopnje razveljavilo procesna sklepa sodišča prve stopnje, ki nimata narave sodbe, se pritožba ne prilega institutu pritožbe po prvem odstavku 357.a člena ZPP. Nedovoljeno pritožbo je zato Vrhovno sodišče zavrglo (1. točka 365. člena ZPP).¹

¹ Primerjaj sklepe Cpg 11/2019 z dne 22. 10. 2019, Cp 30/2019 z dne 23. 5. 2019, Cp 13/2019 z dne 7. 3. 2019 in drugi.