VSM Sklep I Ip 194/2023

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v I. točki izreka spremeni tako, da se ugovoru delno ugodi in se sklep o izvršbi I 988/2022 z dne 23. 9. 2022 spremeni tako, da se v šesti in dvanajsti vrstici I. točke izreka beseda „severozahodnem“ nadomesti z besedo „severovzhodnem“.

II. V ostalem se pritožba zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v nespremenjeni I. točki ter II. in III. točki izreka potrdi.

III. Stranki krijeta sami svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je zavrnilo ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi I 988/2022 z dne 23. 9. 2022 (I. točka izreka), dolžniku naložilo, da upniku v roku 8 dni povrne nadaljnje izvršilne stroške v višini 373,32 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka) in še odločilo, da dolžnik nosi sam priglašene izvršilne stroške ugovora (III. točka izreka).

2Dolžnik v pravočasni pritožbi uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Enako kot v ugovoru opozarja, da v predloženi ponudbi družbe A. d.o.o. št. 165/2022 z dne 23. 8. 2022 predvidena dela in posegi presegajo dejanja, ki izhajajo iz izvršilnega naslova. S takšno dovolitvijo izvršbe, in na način kot izhaja iz predračuna, je naslovno sodišče prekoračilo obveznost kot izhaja iz izvršilnega naslova in dolžniku naložilo več, kot je bilo slednjemu naloženo s pravnomočno sodno odločbo oziroma je izvršilno sodišče samo določilo obveznost. Poudarja, da izvršilno sodišče nima nobene zakonske podlage, da v izvršilnem postopku dolžniku naloži ali upniku dovoli, da na stroške dolžnika stori karkoli drugega ali karkoli več, kot je bilo dolžniku naloženo v izvršilnem naslovu, ali kar jasno ne izhaja iz izreka izvršilnega naslova, brez dodatnega sklepanja. Sklicuje se na načelo formalne legalitete, ki preprečuje prenos vsebinskega odločanja iz pravdnega v izvršilni postopek. Meni, da sam izrek sodne odločbe ni dovolj določen, saj ne opiše natančne obveznosti dolžnika oziroma natančno, kako naj vzpostavi prejšnje stanje. Obveznost je nejasno določena in tako neprimerna za izvršbo. Opozarja, da brežina prej ni bila dodatno armirana oziroma prej stoječi podporni zid ni bil ojačan z armaturo. Iz tega sledi, da ne gre za povrnitev stanja pred motilnim posegom, temveč za povsem novo kategorijo izvedbe. Sodišče je prekoračilo izvršilni naslov in odločilo, da so dela opredeljena v ponudbi družbe A. d.o.o. potrebna, čeprav to iz samega izvršilnega naslova ne sledi.

Dolžnik še enkrat poudarja, da se s sklepom o izvršbi nalaga le vrnitev v prejšnje stanje, upnik pa zahteva več kot je potrebno za vzpostavitev prejšnjega stanja. Mnenja je tudi, da bi dela z enako kvaliteto s strani drugega izvajalca bila opravljena veliko ceneje. Izrek izvršilnega naslova ne zajema vseh potrebnih podatkov in ni dovolj natančno opredeljen, da bi dolžnik lahko svojo obveznost izpolnil. Nazadnje še opozarja, da je predmetna parcela v lasti sedmih drugih solastnikov in upnik sam, brez soglasja solastnikov ne sme posegati v zadevno nepremičnino. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve v nov postopek ter zahteva povrnitev pritožbenih stroškov. Vztraja pri že vloženi pritožbi z dne 17. 10. 2022.

3Upnik v odgovoru na pritožbo soglaša s prvostopenjskimi razlogi in se zavzema za njeno zavrnitev. Priglaša pritožbene stroške.

4Pritožba je delno utemeljena.

5V obravnavani zadevi je izvršilni naslov, na podlagi katerega je upnik predlagal izvršbo, pravnomočen in izvršljiv sklep Okrajnega sodišča v Mariboru I P 206/2020 z dne 15. 11. 2021 (1. točka drugega odstavka 17. člena ZIZ). V II. točki izreka navedenega sklepa je dolžnik kot toženec dolžan vzpostaviti prejšnje posestno stanje na nepremičnini parcela št. 52/32, k.o. ... tako, da na skrajnem severovzhodnem delu parcele ponovno namesti podporni zid, nasuje in poravna zemljino za podpornim zidom z brežino in jo zatravi ter vzpostavi prejšnjo širino ceste 2,5 m, vse v roku 8 dni od vročitve tega sklepa.

6V nasprotju z mnenjem dolžnika je tudi drugostopenjsko sodišče enako kot sodišče prve stopnje mnenja, da je v izvršilnem naslovu vsebovana obveznost opredeljena z dovolj določnimi in objektivno določljivimi podatki, da je izvršbo mogoče opraviti. Točno je opredeljen kraj, kjer mora dolžnik izvršiti obveznost: na nepremičnini parcela št. 52/32, k.o. ... na skrajnem severovzhodnem delu parcele, in dela, ki jih mora opraviti: ponovno namestiti podporni zid, nasuti in poravnati zemljino za podpornim zidom z brežino in jo zatraviti ter vzpostaviti prejšnjo širino ceste 2,5 m. Kot tak je izvršilni naslov primeren za izvršbo in sodišče prve stopnje je na njegovi podlagi utemeljeno dovolilo izvršbo zaradi izterjave te nedenarne terjatve.

7Pri tem tudi ni spregledati, da je dolžniku naloženo vzpostaviti prejšnje posestno stanje na predmetni nepremičnini, pri čemer iz I. točke izreka sklepa Okrajnega sodišča v Mariboru I P 206/2020 z dne 15. 11. 2021 izhaja ugotovitev sodišča, da je dolžnik motil upnika v soposesti predmetne nepremičnine s tam navedenimi motilnimi dejanji.¹ Ta dejanja, ob obveznosti vzpostavitve prejšnjega posestnega stanja, dodatno omogočajo opredelitev potrebnega ravnanja dolžnika, kolikor bi bilo samo izvrševanje obveznosti iz II. točke sklepa Okrajnega sodišča v Mariboru I P 206/2020 z dne 15. 11. 2021 sporno.

8Skladno z obveznostjo v izvršilnem naslovu (II. točka izreka sklepa Okrajnega sodišča v Mariboru I Ip 206/2020 z dne 15. 11. 2021) je upnik tudi podal predlog za izvršbo (l. št. 1-2) in skladno z njima je sodišče prve stopnje s sklepom o izvršbi I 988/2022 z dne 23. 9. 2022 dovolilo izvršbo s tem, da je storilo očitno pisno napako, ko je pri opredelitvi dela parcele zapisalo severozahodnem delu, namesto pravilno severovzhodnem delu, kot izhaja iz izvršilnega naslova in predloga za izvršbo. Sodišče druge stopnje je v posledici te ugotovljene napake pritožbi v tem delu ugodilo in odločilo kot izhaja iz I. točke izreka tega sklepa (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

9Izvršba na podlagi izvršilnega naslova, po katerem mora dolžnik storiti nekaj, kar lahko stori tudi nekdo drug (nadomestno dejanje), se opravi tako, da sodišče pooblasti upnika, da na dolžnikove stroške zaupa to nekomu drugemu ali da to stori sam (prvi odstavek 225. člena ZIZ). V obravnavani zadevi je upnik predlagal, da sodišče dolžniku naloži, da založi znesek za stroške, ki bodo nastali s tem, da bo nekdo drug ali sam upnik opravil to dejanje. Glede na podan predlog, je sodišče prve stopnje skladno z drugim odstavkom 225. člena ZIZ dolžniku utemeljeno naložilo, da založi znesek 13.877,50 EUR za stroške nastale upniku z opravo dejanj, pri čemer je sodišče sledilo višini le-teh, kot izhaja iz predračuna podjetja, A. d.o.o. z dne 23. 8. 2022 (l. št. 35). Kot je že navedlo sodišče prve stopnje, gre za predračun podjetja, ki se med drugim ukvarja z gradbenimi storitvami, torej za strokovnjaka za izvedbo potrebnih del iz izvršilnega naslova in ki, v nasprotju s strankami in sodiščem, razpolaga z znanjem in izkušnjami o materialih in delih, ki so potrebna za samo realizacijo tega kar je naloženo dolžniku.

10Napačno je razlogovanje dolžnika o kršitvi načela formalne legalitete s tem, ko je sodišče sledilo predlagani višini stroškov iz predračuna in posledično vsebini opravil iz predračuna. S sklepom o izvršbi je sodišče dovolilo izvršbo točno tako kot glasi izvršilni naslov in skladno z izvršilnim predlogom, medtem ko založitev predujma na podlagi predračuna predstavlja le zagotovitev sredstev, ki bodo omogočala upniku na dolžnikove stroške izvršitev tistega, kar od dolžnika zahteva izvršilni naslov. V predračunu je izvajalec gradbenih storitev zgolj kot strokovnjak iz tega področja navedel materiale in storitve, na podlagi katerih bodo izvedena v izvršilnem naslovu dolžniku naložena dejanja, torej sam način realizacije za dosego namena, kot je določen v izvršilnem naslovu. O dokončni višini stroškov pa bo sodišče odločalo šele po izvedbi del, ko bo tudi presojalo, ali so bili ti za opravo dejanj iz izvršilnega naslova potrebni.

11Drži, da je predmetna nepremičnina v solasti več oseb. Vendar sam obstoj izvršilnega naslova in v njem jasno naložena obveznost dolžniku predstavlja podlago za poseg v nepremičnino in ne zahteva soglasja solastnikov. Kot je že pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, pa dolžnik niti ne navaja, da bi solastniki posegu nasprotovali, niti za to ni predlagal oziroma predložil dokazov.

12Glede na neutemeljenost pritožbenih navedbe je sodišče druge stopnje v preostalem delu pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v preostalem delu I. točke izreka potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 16. členom ZIZ). Odločitev je sprejelo potem, ko tudi uradni preizkus (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ) ni pokazal kršitev.

13Preizkus stroškovne odločitve (II. in III. točka izreka izpodbijanega sklepa), katere dolžnik konkretno ne graja, je pokazal, da je sodišče ob pravilni uporabi materialnega prava, in sicer določbe petega odstavka 38. člena ZIZ in 154. člena ZPP ter Odvetniške tarife - v nadaljevanju OT, stroške utemeljeno v pravilno odmerjeni višini naložilo v plačilo dolžniku. Ker stroškovna odločitev tudi ni obremenjena z bistvenimi kršitvami določb postopka iz drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, je sodišče druge stopnje izpodbijani sklep tudi v II. in III. točki potrdilo (2. točka 365.člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

14Čeprav je dolžnik skladno s pravilnim pravnim poukom podal pritožbo zoper naložitev predujma v višini 13.877,50 EUR (II. točka izreka sklepa o izvršbi) in bo sodišče druge stopnje o njej odločalo po predložitvi le-te s strani sodišča prve stopnje potem, ko bo preverilo, ali so podane vse formalne predpostavke za vsebinsko obravnavo le-te, dolžnik tudi v pritožbi zoper sklep o ugovoru pavšalno prereka višino naloženega predujma, ne da bi določno izpodbijal višino stroškov, na primer s predračunom drugega izvajalca. Ne glede na dejstvo, da bo odločitev o predujmu obravnavana v nadaljevanju, sodišče druge stopnje že na tem mestu poudarja, da se dolžnik lahko izogne založitvi predujma in sami izvršbi za izterjavo predujma ter prepreči izvršbo, če sam izvrši tisto, kar od njega zahteva izvršilni naslov. Ali bodo dela izvedena v skladu z izvršilnim naslovom in bo upnik upravičen do vračila stroškov, pa bo šele predmet odločanja v nadaljevanju, ko bo sodišče na predlog strank izdalo dokončen sklep o višini stroškov (tretji odstavek 225. člena ZIZ).

15Dolžnik je s pritožbo uspel le v neznatnem delu, zato krije sam svoje pritožbene stroške (165. člen ZPP v zvezi z drugim odstavkom 154. člena istega zakona in 15. členom ZIZ). Upnik je v odgovoru na pritožbo soglašal s prvostopenjskimi razlogi, zato k pritožbeni presoji ni pripomogel. Kot nepotrebne krije sam svoje stroške odgovora na pritožbo (prvi odstavek 155. člen a ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

¹ Z odstranitvijo smreke, odstranitvijo podpornega zidu in železniških pragov, odkopom zemljine ter razširitvijo ceste.