VSM Sodba I Cp 206/2023

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v roku 15 dni od prejema sodbe sodišča druge stopnje povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 466,70 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugodilo zahtevku tožeče stranke (v nadaljevanju tožnice) s katerim je zahtevala plačilo zneska 15.202,83 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 27. 10. 2021 dalje do plačila (I točka izreka). V II točki izreka je toženi stranki (v nadaljevanju toženki) naložilo plačilo stroškov pravdnega postopka v znesku 1.134,42 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2Zoper sprejeto odločitev se pritožuje toženka iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da sodišče ni upoštevalo, da izpisek odprtih postavk ne predstavlja verodostojne listine, skladno z določbami Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), nobena kreditna pogodba ni faktura, niti iz preambule sklepa o izvršbi niti iz dopolnitve tožbe, ki ga je tožnica označila kot prvo pripravljalno vlogo ni označen kot dolžnik A. d.o.o. in tudi ne toženka, česar sodišče ni upoštevalo. Toženka je 26. 7. 2019 prevzela poslovni delež gospodarske družbe A. d.o.o. in 24. 3. 2020 slednjega tudi odsvojila, kar izhaja iz notarske listine SV 207/2020 in SV 208/2020. S pogodbo se je, pod odškodninsko in kazensko odgovornostjo, B. B. zavezal, da bo prenesel osebno poroštvo iz zavarovalne pogodbe, vendar slednji prenosa ni želel podpisati. B.B. je lastnik nepremičnine in ima rubljivo pokojnino, tožnik pa je obremenil toženko kot subsidiarno tožnico in kot glavno dolžnico, kar je v nasprotju z Obligacijskim zakonikom (v nadaljevanju OZ) kot tudi Zakonom o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1). Pritožnica je preklicala poroštveno izjavo in pozvala novega družbenika družbe A. d.o.o., B. B., da poravna zapadle obveznosti. Podala je tudi kazensko ovadbo in premoženjskopravni zahtevek. Tako uveljavlja ugovor pasivne legitimacije. Tožnica mora najprej od glavnega dolžnika A. d.o.o. izterjati terjatev in šele nato, v kolikor ne bo poplačana lahko terjatev zahteva od nje kot od poroka. Predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi, zadevo vrne v novo odločanje, vse s stroškovnimi posledicami.

3V odgovoru na pritožbo tožnica prereka navedbe toženke. Predlaga zavrnitev pritožbe kot neutemeljene in priglaša stroške postopka.

4Pritožba ni utemeljena.

5Sodišče druge stopnje je izpodbijano sodbo preizkusilo v okviru pritožbenih navedb in po uradni dolžnosti (350. člen Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP).

6Predmetni pravdni postopek se je pričel na podlagi vloženega predloga za izvršbo zoper družbo A. d.o.o. in C. C. (sedaj toženko). Sodišče prve stopnje je izdalo sklep o izvršbi, zoper katerega je toženka ugovarjala, zato je izvršilno sodišče s sklepom dne 20. 1. 2022 sklep o izvršbi VL 74323/2021 z dne 29. 10. 2021, zoper dolžnico C. C. razveljavilo in odločilo, da se bo o zahtevku in stroških odločalo pred Okrajnim sodiščem v Mariboru. Glede na navedeno so vsa pritožbena naziranja toženke, v zvezi s potekom izvršilnega postopka nerelevantna, saj je tožnica po razveljavitvi sklepa o izvršbi, tožbo dopolnila z vlogo z dne 29. 3. 2022.

7Med tožnico kot kreditodajalcem in družbo A. d.o.o., kot kreditojemalcem je bila sklenjena kreditna pogodba za znesek 25.000,00 EUR. Takratna zakonita zastopnika družbe D. D. in E. E. sta jamčila kot solidarna poroka in plačnika. Zaradi spremembe družbenika in zastopnika kreditojemalca družbe A. d.o.o. je bil dne 9. 9. 2019 sklenjen aneks k predmetni pogodbi, saj je nova družbenica in direktorica postala sedaj tožena C. C., ki se je z aneksom št. 1 k pogodbi o kreditu, zavezala jamčiti kot solidarni porok in plačnik.

8Tako je temelj tožbenega zahtevka med pravdnima strankama poroštveno razmerje na podlagi 7. člena Pogodbe o kreditu št. MKP 16/00282, Aneksa št. 1 k Pogodbi o kreditu in Poroštvene izjave solidarnega poroka (priloga A3 - A5).

9S poroštveno pogodbo se porok nasproti upniku zavezuje, da bo izpolnil veljavno in zapadlo obveznost dolžnika (1012. člen OZ). V predmetnem postopku ni sporno, da se je toženka zavezala kot porok in plačnik, zato odgovarja tožnici kot glavni dolžnik za celo obveznost in lahko upnik zahteva njeno izpolnitev, bodisi od glavnega dolžnika bodisi od poroka (tretji odstavek 1019. člena OZ - solidarno poroštvo). Ker se je toženka zavezala, da bo kot solidarni porok izpolnila obveznost kreditojemalca je tožnica upravičena od nje terjati morebitne in veljavne zapadle obveznosti kreditojemalca.

10Pravilno je sodišče prve stopnje zaključilo, da prenos poslovnega deleža na tretjo osebo to je B. B. na njeno obveznost kot poroka ne vpliva. Zgolj s prenehanjem lastništva poslovnega deleža v družbi A. d.o.o., namreč njena obveznost po sklenjeni poroštveni pogodbi ni prenehala. Slednjega se zaveda tudi sama toženka s tem, ko v pritožbi navaja, da je B. B. večkrat pozivala, da naj prevzame osebno poroštvo, sicer pa je zoper njega vložila kazensko ovadbo in premoženjskopravni zahtevek za terjatev, ki jo bo morala plačati tožnici na podlagi sklenjene poroštvene pogodbe. S prenosom poslovnega deleža v družbi so se prenesle vse aktive in pasive podjetja, vendar pa slednje ne vpliva na osebne obveznosti, ki jih nekdo prevzema kot fizična oseba s poroštveno zavezo, kot je to v predmetnem postopku naredila toženka. Toženka se je kot porok in plačnik zavezala k plačilu za glavnega dolžnika A. d.o.o. (sprememba lastništva in zakonitega zastopnika družbe na slednje ne vpliva), zato določba 430. člena OZ¹ ne pride v poštev.

11S podpisom poroštvene izjave z dne 29. 8. 2019 in 9. 9. 2019, torej Aneksa št. 1 k Pogodbi o kreditu in poroštvene izjave, je bilo vzpostavljeno pogodbeno razmerje toženke s tožnico, ki se ne more preklicati zgolj z enostransko izjavo, kot to zmoto meni toženka. Enostranski preklic poroštvene izjave namreč nima pravnega učinka, toženka se je kot porok in plačnik zavezala nepreklicno, preklic poroštva pa je mogoč le v primeru, če je poroštvo dano za bodočo obveznost in če ni določen rok v katerem bi naj bodoča obveznost nastala ter če je preklic dan preden je obveznost nastala (tretji odstavek 1016. člena OZ). Preklic poroštvene izjave s strani toženke tako ne učinkuje in ga tožnica tudi ni sprejela, o čemer jo je pisno obvestila v odgovoru na njen enostranski preklic poroštvene izjave z dne 25. 1. 2021.

12Zmotno nadalje meni toženka, da bi sodišče moralo upoštevati, da je sama menila, da prevzema subsidiarno poroštvo in ne solidarno, iz same poroštvene izjave in aneksa k pogodbi namreč jasno izhaja, da gre za poroštveno izjavo solidarnega poroka, sama poroštvena izjava pa se nanaša na obveznost iz gospodarske pogodbe, za katero je značilno, da se sama zaveza poroka šteje, kot da se je zavezal kot porok in plačnik (četrti odstavek 1019. člen OZ). V konkretni zadevi je relevantno, da obveznost toženke kot poroka ni bila subsidiarna, kot to velja za poroštvo na sploh, temveč je bila solidarna. To pa pomeni, da ima tožnica pravico uveljavljati plačilo spornega zneska tudi samo od toženke. Šele, če bi tožnica opustila kakšno zavarovanje terjatve, bodisi stvarno (zastava), bodisi osebno (poroštvo) s strani druge osebe, in bi s tem preprečila subrugacijo toženke v smislu 1027. člena OZ, bi se lahko utemeljeno postavilo vprašanje njene odgovornosti za tako ravnanje. V obravnavanem primeru ni bilo tako, zato tožnica upravičeno terja plačilo od solidarnega poroka.²

13Kot je ugotovilo sodišče prve stopnje in kar je med strankami nesporno, B. B. poroštva napram tožnici ni prevzel, zato nikoli ni prišlo do spremembe solidarnega poroka po pogodbi o kreditu in je kot solidarni porok in plačnik napram tožnici ostala toženka. Na toženki je bilo, da z novim družbenikom ob prenosu poslovnega deleža uredi tudi prenos solidarnega poroštva in ker do prenosa ni prišlo, je toženka kot solidarna porokinja napram tožnici ostala v celoti zavezana. S plačilom tožnikove obveznosti, pa bo nanjo prešla terjatev s vsemi stranskimi pravicami in jamstvi za njeno izpolnitev (1018. člen OZ).

14Glede na obrazloženo je sodišče druge stopnje pritožbo tožnice kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

15Toženka stroškov pritožbenega postopka ni priglasila, zato je odločitev o njiih odpadla, dolžna pa je povrniti tožnici stroške odgovora na pritožbo, in sicer 625 točk (22/1 Odvetniške tarife), 2 % materialne stroške in 22 % DDV, kar upoštevaje vrednost Odvetniške točke 0,6 EUR znaša 466,70 EUR kot izhaja iz izreka sodbe sodišča druge stopnje (165. člen v zvezi z 154. členom in 155. členom ZPP).

¹ 430. člen OZ: Stranske pravice, ki so dotlej obstajale poleg terjatve, ostanejo še naprej; vendar pa poroštva in zastave, ki so jih dale tretje osebe, prenehajo, če poroki in zastavitelji ne privolijo v to, da bodo odgovarjali tudi za novega dolžnika.
² Sodba VS RS II Ips 692/2001 z dne 26. 9. 2002.